Dr. Anže Logar: Dvojna merila v tej državi ubijajo delovanje sistema vladavine prava

Poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu dr. Anže Logar je bil gost oddaje Sreda v sredo, v kateri je bilo govora o dosedanjih dognanjih preiskovalne komisije, ki jo vodi, o ozadjih suma pranja milijarde dolarjev  s strani iranskega državljana v državni banki NLB, pa tudi o tem, ali bodo krivci za enormno bančno luknjo kdaj odgovarjali.

Voditelja Borisa Cipota je v oddaji uvodoma zanimalo, kako je mogoče, da organi pregona v primeru bančne luknje še nobenega bančnika niso pripeljali pred roko pravice in zakaj institucije, ki so ustanovljene za pregon kriminala, tega ne počnejo.

»Očitno je, da institucije, ki so plačane za svoje delo, ne opravljajo svojega dela. Naša preiskovalna komisija je dokaz, da nekaj ne deluje tako kot bi moralo. Vprašanje je, ali sama shema ni takšna, da bi lahko funkcionirala, ali pa je tu človeški faktor. Glede na kroženje enih in istih oseb znotraj sistema, je razlog, da zadevam ne pridemo do dna, predvsem v tem, da se na različnih funkcijah in v različnih časovnih obdobjih zavihtijo eni in isti ljudje in prav ta človeški faktor je tisti, da uradne institucije ne preiskujejo bančne luknje s tako vnemo kot bi morale,« je povedal dr. Logar ter to »delovanje človeškega faktorja«, kot ga je poimenoval sam, in kroženje oseb po različnih funkcijah, opisal v primeru domnevnega pranja denarja v NLB.

»V toku preiskave smo ugotovili, da je bila KPK v letu 2011 preko anonimne prijave oz. žvižgača opozorjena na sum pranja denarja velikih razsežnosti v NLB. KPK je takrat vodil mag. Klemenčič, njegov namestnik je bil g. Praprotnik, ki je bil s prijavo o domnevnem pranju denarja seznanjen. Ko je delal poročilo o bančnih rabotah v NLB, je dobil povabilo, da se priključi ekipi NLB in to povabilo je z veseljem sprejel. Postal je šef službe za skladnost, to je tiste službe, ki je primarno odgovorna, da se pri poslovanju banke spoštuje regulative, načela etike, pravno in pravično poslovanje. Postal je torej primarno odgovoren za zakonito poslovanje NLB. Gospod Praprotnik se zavedajoč tega in obveščen o tem, da se je v NLB domnevno dogajalo pranje denarja epskih razsežnosti, usede na stol tistega, ki naj bi pazil, da se v banki to ne dogaja. Vprašanje je, kaj je potem naredil? Se je prvi dan, ko je sedel na to funkcijo, lotil iskanja odgovornih znotraj NLB?  Je na to preprosto pozabil? Ali pa se namerno ni ukvarjal s to problematiko? Da bi dobili odgovor na to, je moralo preteči kar nekaj časa, da smo tudi mi naleteli na ta primer. In naprej – ko je ta novica o pranju denarja odjeknila v javnosti, so dan za tem v NLB sklicali nek krizni sestanek s strani pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja, ki je zaposlen neposredno pod gospodom Praprotnikom, nato pa je bila uslužbencem poslana okrožnica, kjer je pisalo, da naj jih nič ne skrbi, ker so zadeve zastarale in NLB ni treba odpreti nobenega škodnega primera,« je povedal dr. Logar. Nato je poenostavljeno povedal: »2011 je bil Praprotnik torej obveščen, 2013 je prišel v banko, 2017 pa preko pooblaščenca sporoči, da ni treba odpreti škodnega primera oziroma začeti natančne preiskave glede odgovornosti znotraj banke.« Po njegovem mnenju si potemtakem takšna oseba bolj težko prizadeva za razjasnitev pranja denarja v NLB.

»Tudi mag. Klemenčič je bil obveščen o tem, postal je pravosodni minister, pa se ne spomnim, da bi karkoli naredil v tej zadevi, dokler ni vse skupaj prišlo v javnost. In če nadaljujem – tudi Darko Stare, ki je sedaj Klemenčičev sekretar na ministrstvu za pravosodje, je bil v tistem času namestnik direktorja SOVE, to je institucije, ki je neposredno obvestila predsednika vlade, predsednika republika, finančnega ministra, ministra za zunanje zadeve, ministra za notranje zadeve, ministra za pravosodje, sedaj pa je torej državni sekretar in nič se ni spremenilo,« je povedal dr. Logar in dodal, da ima molk o tem primeru svojo ceno ali pa svoje razloge.

V povezavi z vprašanji o delu Draga Kosa v NLB, je Logar povedal, da se mu vloga Draga Kosa zdi zanimiva, glede na to, da je na podlagi pričanja nekdanjega predsednika uprave NLB Janka Medje Kos izbiral oz. dobil primere, ki mu jih je določil gospod Praprotnik. »Drago Kos je leto in pol domnevno preiskoval odgovornosti in podlago za vložitev kazenskih in odškodninskih tožb za 850.000 evrov. V tem času je uspel preiskati 11 primerov v skupni vrednosti 56 milijonov evrov,« je izpostavil poslanec SDS.

Dr. Logar ob tem meni, da bi svoje delo morali opraviti organi pregona, »a ne na način, da se zadeve valjajo v predalih, temveč da se preišče vire ter tiste osebe, ki so ta posel pripeljale v banko, preiskati je treba seznam transakcij in oseb, ki so prejemale ta denar in hkrati terjati kazensko odgovornost oseb, ki so omogočale tovrstno poslovanje.«  Po njegovih besedah se bo vse to ugotovilo, »ko se bo posameznike začelo spraševati o teh poslih. Dokler pa bančniki razlagajo, da kriminalisti še niso opravili niti razgovora, pa tudi tej zgodbi ne bomo prišli do dna,« je ocenil dr. Logar.

V zvezi s primerom pranja denarja pa je dr. Anže Logar opozoril tudi na zanimivo časovno sosledje dogodkov. Tako je tistega dne v letu 2010, ko je Urad za preprečevanje pranja denarja  odprl primer sumljivih transakcij in pranja denarja v NLB, bil zamenjan tedanji direktor Sove  Andrej Rupnik. »Štiri dni zatem je bila banka, preko katere se je izvajalo te milijardne transakcije, uvrščena na črni sezam Sveta EU, torej na seznam bank, s katerimi se ne sme poslovati. Ta časovnost lepo sovpada in tu je tudi obrazložitev, zakaj se zadeve niso preiskovale,« je povedal dr. Logar. Po njegovih besedah pa je šokantno, da je bil Borut Pahor 24.10.2010 obveščen o pranju denarja kot predsednik vlade, pa ob primopredaji svojemu nasledniku Janezu Janši ni črhnil niti besede o tem. »Že ta molk priča o tem, da je nekaterim ta zgodba zelo neprijetna, in če niso neposredno vpleteni, jim ne bi smela biti, neprijetna ti je lahko samo, če veš, da nisi nič naredil ali pa če si neposredno vpleten,« je ob tem ocenil dr. Logar. Ker ima preiskovalna komisija veliko podatkov in dokazov glede pranja denarja v NLB, je dr. Logar dejal, da lahko z gotovostjo trdi, da se je zadeva glede preiskovanja tega primera ustavljala, kolikor se je le dalo. Pri tem je omenil, da je bistvena razlika, če se obvesti nek tuj urad, da je šlo za pranje denarja v rangu 680 milijonov evrov kot da je šlo za pranje denarja v rangu  680 tisoč evrov. »Obvestilo tujini pa je bilo slednje,« je dejal.

V nadaljevanju se je dr. Logar vprašal, koliko časa je slovenski davkoplačevalec še pripravljen spremljati takšno prakso, kot jo je opisal doslej, pri čemer sam osebno meni, da vedno manj, »saj je to postalo že povsem neprebavljivo.« »Toda povprečen davkoplačevalec se ob takšnih eklatantnih dvojnih merilih posluži takoimenovane volilne abstinence in ostane doma, kar je najslabše, saj omogoča, da se to dogaja še naprej,« je še povedal poslanec SDS. Ob tem je dodal, da glede na vse to, kar je preiskovalna komisija odkrila doslej o bančnih praksah in glede na vse primere, ki jih obravnava, razume, zakaj so bili v koaliciji proti ustanovitvi preiskovalne komisije, zakaj banke niso želele dati dokumentov in zakaj sodišče ni želelo odrediti zasega dokumentacije.

Dr. Logar je ob tem še povedal, da sev primeru suma pranja denarja preiskovalna komisija ponovno sooča s težavo pridobivanja dokumentov od NLB. »Od NLB sem želel natančen seznam, kdo vse se je najavljal pri upravi ali članih uprave, zato, da bi se vedelo, kolikokrat je bil iranski državljan v tej hiši, ker je to pomembno z vidika sosledja posameznih dogodkov, banka je zavrnila dostavo teh dokumentov, zato se je komisija obrnila na sodišče, kjer pa je tudi preiskovalna sodnica Karmen Erčulj želela dodatna pojasnila od komisije, zakaj se želi zaseg teh podatkov,« je pojasnil in dodal, da bo komisija o oviranju s strani sodišča obvestila tudi javnost, v kolikor se namerava to oviranje v prihodnje še nadaljevati.

Nato je poslanec spregovoril o pobudi za posebno preiskovalno komisijo, ki naj bi preiskovala sume pranja denarja v NLB in ki jo je predlagala SMC. »Njihova prvotna napoved je bila, da želijo to temo posebej preiskati in da zato ustanavljajo preiskovalno komisijo, sedaj pa mi je zanimivo, da se koncentrirajo zgolj in izključno samo na ta primer, kar je nenavadno, saj ta primer preiskuje naša preiskovalna komisija. Zanimivo je, da ko smo na naši komisiji sklenili, da bomo naredili delno poročilo o tem primeru, je s strani SMC prišla pobuda za to novo preiskovalno komisijo. Upam, da to ni manever, da potem v SMC ne bi podprli našega delnega poročila. Če se bo to zgodilo, potem je to svetlobna leta daleč od morale in etike, kot jo zagovarja SMC v svojem programu. Prav tako nameravamo pripraviti tudi naznanilo suma kaznivega dejanja glede pranja denarja na vse pristojne institucije, tako da bi tudi v  tem pogledu zadeve predali organom, ki so primarno odgovorni, da vse to raziščejo,« je povedal dr. Logar. Ob tem dr. Logar še meni, da je potem, ko bodo organi pregona opravili svoje delo, pomembno tudi delo sodišč, saj meni, da je tudi za delovanje pravne države pomembno, da se glavnina tistih, ki so delali neprimerno bančno prakso, sankcionira.

Ob tem je glede dela organov pregona povedal dva primera, ki ga čudijo. Z nekdanjim direktorjem NLB Montenegrobank Črtom Mesaričem, zaradi delovanja katerega je v omenjeni banki nastalo za 100 milijonov evrov luknje, ki smo jo pokrivali davkoplačevalci, kriminalisti niso opravili niti razgovora. Ob tem ima omenjeni gospod tudi elitno stanovanje na Budvi, njegov sin je po nekakšnih finančnih konstrukcijah kupil ¼ Večera. »Od kod tolikšno premoženje posameznikom, ki so sodelovali ali bili neposredno odgovorni, ko je nastajala bančna luknja? Vsaj kak kriminalist bi moral opraviti razgovor s kom od teh bankirjev kot osumljencem in ne kot pričo,« je menil dr. Logar. Dodal pa je še drug primer. »Nenavadno je, da kriminalist ne dobi dokumentov v zvezi s projektom Stožice. Gre za projekt, ki je tajkunski projekt par excellence, ki nas je davkoplačevalce stal več sto milijonov evrov… To priča o popolnem nedelovanju sistema,« je povedal predsednik preiskovalne komisije in dodal, da »dvojna merila v tej državi ubijejo delovanje sistema vladavine prava, odgovor na takšno stanje pa je v aktivaciji vsakega posameznika, v tem, da se zbudimo iz tega sna in rečemo: fantje – dovolj je tega. In tega ne bodo naredili novi politični obrazi, temveč stranke, ki že imajo izkušnje z vodenjem te države.« Je pa dr. Logar še povedal, da je preiskovalna komisija zbrano dokumentacijo, zaslišanja prič – tudi tistih anonimnih, zapisnike sej in uporabno gradivo predala vsem institucijam pregona. Ob tem meni, da če je komisija z eno samo besedo kakorkoli pomagala organom pregona, potem je bil namen ustanovitve te preiskovalne komisije dosežen. »Namen je bil dosežen tudi, če smo vsaj malo ustvarili neko vzdušje v javnosti, da so tovrstna početja nesprejemljiva,« je dodal.

Nenazadnje pa se je odzval še na različna mnenja v javnosti glede tega, da je bila bančna luknja narobe izračunana. »Zanimivo je, da se na to, da je bila bančna luknja nižja in da je bila narobe izračunana, kot je ugotovljena, sklicujejo tisti, ki so jo pomagali kopati. To priča o slabi vesti in zavedanju lastne odgovornosti, pri čemer skušajo to zavest zmanjšati,« je o tej temi dejal dr. Logar. Ob tem pa je izpostavil, da ga skrbi izjava nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek, da naj se višino bančne luknje ponovno preveri, »čeprav je bila ona takrat najbolj odgovorna, ko je medresorska komisija določala pogoje in načine pregleda bančnega portfelja in je bila tista, ki je na seji vlade odločala o naboru kreditov, ki naj gredo na slabo banko, pa tudi o nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke ter ostalimi postopki, povezanimi z določanjem višine bančne luknje.«