Dotrajano vodovodno omrežje Onkološkega inštituta
petek, 29. 10. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
IVAN GRILL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovani gospod minister! Znano je, da je Onkološki inštitut ena izmed najdražjih institucij v Sloveniji, stala je preko 90 milijonov evrov, gradila se je nerazumno dolgo in tri leta ga imamo sedaj v uporabi. Kot vemo, se ves čas soočajo s težavami, ki jih prinaša vodovodno omrežje oziroma imajo oporečno vodo, ki je okužena z legionelo. Da je ta problem prisoten, vemo vsi že zelo, zelo dolgo, vendar se nam pa ob tem poraja vprašanje, zakaj se je ministrstvo – tu imam v mislih predvsem vašega predhodnika, kajti že v tistem času se je vedelo, da je problem v uničenem vodovodnem omrežju, in vemo, da smo pridobili tudi bančno garancijo v višini 2,3 milijona evrov, ki bi jo lahko unovčili od podjetja SCT, katerega prvi mož, gospod Ivan Zidar, vemo, ima plačo v višini preko 800 tisoč evrov na leto, to je skorajda 3 tisoč evrov na delovni dan, in da se proti takemu podjetju, ki je odgovorno, da imamo v Onkološkem inštitutu oporečno vodo, da imamo uničeno vodovodno omrežje, ministrstvo ni odločilo, da to uveljavi in da tudi izvede sanacijo vodovnega omrežja.
Kot je znano vsaj iz sredstev javnega obveščanja, je določen del te bančne garancije že zapadel, v novembru mesecu naj bi ponovno zapadel del te garancije, kar pomeni, da bo po mesecu ali dveh ostal samo še del tistega, kar bi bilo moč unovčiti.
Zato vas v zvezi s tem prosim, če mi lahko odgovorite: Zakaj se še ni začel postopek sanacije tega vodovodnega omrežja? Kolikšen bo dejanski strošek zamenjave vodovodnega omrežja? Za kolikšen znesek bančne garancije je že do sedaj poteklo oziroma bo v bližnji prihodnosti? In kdaj v celoti poteče rok za unovčenje te bančne garancije?
Kajti nedopustno se mi zdi, da bi v primeru premalo aktivnosti najbolj odgovornih zapadle bančne garancije in ne nazadnje bi potem celotna sanacija tega vodovodnega omrežja zopet prešla kot ponavadi na bremena slovenskih davkoplačevalcev. Hvala lepa za odgovor.
DORIJAN MARUŠIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, cenjeni poslanec, poslanke in poslanci, kolegice in kolegi! Glede problematike bančne garancije, o kateri ste mi zastavili vprašanje, bom dal nekoliko izčrpnejšo informacijo.
Namreč, Ministrstvo za zdravje je v zvezi s problematiko Onkološkega inštituta pridobilo leta 2008 bančno garancijo, ki je v natančnem znesku 2 milijona 273 tisoč in še nekaj in ta poteče leta 2025, v največjem deležu do leta 2011, okrog dve tretjini teh sredstev. Prvi lot v znesku 140 tisoč 755 evrov je zapadel 6. aprila 2010, torej dva dni, preden ste me imenovali za ministra oziroma potrdili za ministra v Državnem zboru. Tako nam je preostalo še dobrih 2 milijona 100 tisoč evrov bančne garancije, ki se bo, kot sem povedal, iztekla v celoti leta 2025. Težko se strinjam, da nobene napake na objektih v okviru garancijskega obdobja nismo odpravili. Res pa je, da bi se težko strinjal, da so bile dovolj hitro in učinkovito odpravljene, ne nazadnje je problematika še vedno tu.
Kot minister sem želel poiskati optimalno rešitev in sem se lotil načrtovano teh aktivnosti tako, da bi problematika bila celovito rešena, v smislu obvladovanja težav tako vodovodnega kot klimatskega sistema. Za samo sanacijo na vodovodnem in klimatskem sistemu Onkološkega inštituta poteka izdelava izvedeniškega poročila s predlogi sanacije za napako na vodovodnem in klimatskem sistemu v objektih H, R, D in N Onkološkega inštituta. Rok za pripravo in predajo poročila je 20. oktober 2010, torej čez tri dni, po pogodbi, ki jo je sklenilo Ministrstvo za zdravje z Zavodom za gradbeništvo Slovenije.
Ta pogodba določa, da bo v izvedeniškem mnenju potrebno postaviti odgovore na naslednja vprašanja; prvič, kakšno je dejansko stanje vodovnega in klimatskega sistema na Onkološkem inštitutu? Kaj je vzrok za težave v delovanju vodovnega in klimatskega sistema in s kakšno sanacijo bo zagotovljeno bolnišnici ustrezno delovanje vodovnega in klimatskega sistema na Onkološkem inštitutu. Torej sanacijo moramo vrednostno oceniti, upoštevaje ekonomske in tehnološke razlage. Krožijo številke kot ste jih vi omenili, ampak ne iz te študije, ki smo jo naročili. Pričakujem, da bo navedeno mnenje in poročilo dalo odgovore oziroma usmeritve glede vprašanja kateri način sanacije je najprimernejših.
Verjetno se pa postavlja vprašanje, zakaj sem se tako odločil? Gre predvsem zato, da smo želeli pridobiti strokovno mnenje in pripraviti poročilo na podlagi dogovora o skupnem izvedenskem pregledu napak na vodovodnem klimatskem sistemu na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki smo ga skupaj podpisali direktorica Onkološkega inštituta, jaz osebno in pa gospod Zidar kot predstavnik SCT-ja. Ta sporazum se je sklenil zato, da se po tretji neodvisni strokovni inštituciji končno ugotovi obstoj vseh stvarnih napak na vodovodnem in klimatskem sistemu. Da se razišče ali gre za skrite napake oziroma za napake za katere velja garancijska izjava SCT-ja in pa morebitne vzroke za nastale napake.
Na podlagi tega izvedenskega mnenja in sprejema odločitev vrst in načinov sanacije bo izveden projekt s podpisom ter na podlagi tega bo podana tudi stroškovna ocena sanacije. Torej, do predvidenega roka, ko naj bi zapadel naslednji, torej 11. novembra 2011 sem prepričan, da bomo to poročilo dobili, se na podlagi tega tudi dogovorili kako in na kakšen način naj bi potekala sanacija in upam, dokončno razrešili to resnično dolgo in žalostno zgodbo o Onkološkem inštitutu. Hvala.
IVAN GRILL: No, saj sem se že v samem uvodu pojasnil, da je odgovornost, da se ni ukrepalo zagotovo v vašem predhodniku in da je temu tako kaže tudi dejstvo, da je bilo že v lanskem letu izdelana ravno tako temeljita študija, ki je ravno tako izkazovala, da je vodovodno omrežje uničeno, katerega je dobila oziroma to študijo je dobila gospa Žličar vendar očitno ni ukrepala, čeprav bi verjetno lahko ukrepala.
In tukaj se ne nazadnje postavlja vprašanje, ki ga je v javnosti izrekel celo znani kirurg, ne bom ga imenoval, da v primeru, če bi gospa Žličar ukrepala pa ravno tako ministrstvo, bi se z njo zgodilo isto kot z njenim predhodnikom. Če nekdo slučajno skuša vtikati svoj nos, če temu tako rečemo v zadeve, ki so povezane s SCT-jem, z gospodom Zidarjem je podvržen sankcijam, pomeni zamenjave. Pomeni, da bi se verjetno tudi z njo tako zgodilo. Zato se tudi meni nehote poraja vprašanje, ali niso sedaj tudi vsi ti na novo izvajani postopki, študije vzrok, da se vsa stvar zavlačuje zato, da bo velik del teh garancij seveda tudi potekel.
In bi imel ob tem še eno vprašanje, če mi lahko odgovorite, ali glede na to, da ste navedli, da je v tej komisiji ali pa v temu tripartitnem sporazumu udeležen tudi gospod Zidar, ali se bo v primeru, ko se bo, jaz sem prepričan, izkazalo, da je napaka v omrežju zagotovo posledica slabega dela v preteklosti, podjetje SCT zavezalo, da bo na svoje stroške, ne glede na bančne garancije bilo pripravljeno, da se seveda to vodovodno omrežje tudi sanira. Ali so oni tukaj zdaj igralci, ki bodo na nek način s tem tudi posredno prispevali k temu, da se bo naredil v javnosti dober vtis, nazadnje bodo pa potekle bančne garancije, vsi bodo lajali, karavana bo šla dalje, plačevali bomo pa davkoplačevalci. Hvala lepa.
DORIJAN MARUŠIČ: Jaz srčno upam, da temu ne bo tako. Ravno ta dogovor, ki bo tripartitni zavezuje podpisnike, da so podali svoja vprašanja komisiji in da bodo za predlogi komisije morali tudi za svojimi odločitvami stati. Dosedanje analize oziroma omenjene analize, ki ste jo vi omenili ostalima dvema partnerja, torej tako ministrstvu kot SCT-ju niso dali te zaveze, da bi lahko bila to osnova za unovčenje bančne garancije. Tako da jaz upam, da ta pristop, ki smo ga ubrali bo v predpisanih rokih še vedno uspel in da bomo v preostalih treh tednih oziroma dobrih dveh tednih, ki so pred nami, dosegli dogovor o razrešitvi tega ključnega vprašanja, ali gre dejansko za skrite napake in kolikšen del teh morebitnih napak bi lahko pripisali slabemu vzdrževanju. Jaz upam, da je večina ali vse v prvi točki, torej da gre za neke skrite napake in da bodo te napake potem tudi odpravljene, pred morebitno unovčitvijo drugega lota. Hvala.
IVAN GRILL: Zagotovo bi bilo smiselno, da bi se o tem vprašanju opravila splošna razprava v Državnem zboru, kjer bi vse te stvari lahko predebatirali. Vendar, ker sem prepričan, da vladajoča koalicija tega predloga ne bo podprla, dajem tukaj en drug proceduralni predlog, če nam spoštovani minister lahko, ko boste vse te študije imeli, to posredujete tudi nam poslancem v Državni zbor, predvsem mogoče članom Odbora za zdravstvo. Hvala lepa.