Predsednik vlade Janez Janša z ekipo je v lanskem letu izpogajal zgodovinski dogovor glede razpoložljivih evropskih sredstev do leta 2030. S tem je dobila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) še večjo odgovornost, a hkrati priložnost, da se Slovenija z evropskimi sredstvi hitreje razvija. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da povezano Evropo lahko gradimo samo z izboljšanjem delovanja sistemov, ki morajo služiti ljudem.
V lanskem letu, ko je Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vodil minister Zvonko Černač, je Slovenija počrpala največ EU sredstev v okviru obstoječe finančne perspektive. V nadaljevanju vam predstavljamo glavne dosežke ministra Černača v tem mandatu.
Slovenija je julija z Evropsko komisijo dosegla zgodovinski dogovor glede razpoložljivih evropskih sredstev do leta 2030
Za izvajanje večletnega finančnega okvira 2021-2027 je Slovenija izpogajala 432 milijonov evrov več, kot je bilo predvidenih leta 2018. Iz Sklada za okrevanje in odpornost bo lahko Slovenija do konca leta 2026 koristila do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil.
Dogovor o večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje za Slovenijo ni bil samo odličen temveč zgodovinski. Če je na začetku pogajanj kazalo, da bo Slovenija predvsem na področju zahodne kohezijske regije deležna bistveno manj sredstev v prihodnji finančni perspektivi, se je situacija med pogajanji obrnila. Zahodna regija ima na voljo 350 milijonov evrov več sredstev, kmetijski sklad pa več kot 80 milijonov več evropskih sredstev, kot je bilo za naslednje sedemletno obdobje 2021–2027 prvotno predvideno.
Pospešeno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev
V projekte, programe in javne razpise so usmerjena vsa razpoložljiva kohezijska sredstva programskega obdobja 2014–2020. Iz državnega proračuna je bilo upravičencem v celotnem obdobju izplačanih za 1,59 milijarde evrov oziroma 52 odstotkov razpoložljivih sredstev, samo v zadnjem letu 485 milijonov evrov kohezijskih sredstev, kar je kljub epidemiji največ doslej. Iz bruseljske blagajne je počrpanih 1,73 milijarde evrov oziroma 57 odstotkov razpoložljivih sredstev. Do konca leta 2023, ko se zaključi programsko obdobje, bodo izkoriščena vsa razpoložljiva sredstva.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pod vodstvom ministra Zvonka Černača kljub epidemiji lani počrpala največ EU sredstev v trenutni finančni perspektivi 2016 - 2020. Slovenija je po črpanju končno nad povprečjem EU, za naprej pa na službi vlade pričakujejo, da bomo med najboljšimi, ker spreminjamo in izboljšujemo sistem. V letošnjem letu si obetajo, da bodo znesek podvojili.
Pospešeno izvajanje okoljskih projektov v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij
Od 64 projektov za dograditev vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, predvidenih za financiranje iz evropskih sredstev v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij, so bili do nastopa aktualne vlade potrjeni zgolj štirje projekti. V slabem letu dni, ko je vodenje vladne službe prevzel minister Černač, je steklo več kot 20 projektov. S tem je minister dokazal, da se da, če je volja in znanje.
Izdanih 93 odločitev o podpori za projekte, programe, javen razpise v skupni višini 473 milijonov evrov evropskih sredstev
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je z nastopom trenutne vlade pod vodstvom Janeza Janše pričela pospešeno izdajati odločitve o podpori za projekte, programe ter javne razpise. V prvem letu ministrovanja Zvonka Černača je bilo teh odločitev 93 v skupni vrednosti kar 473 milijonov. Sredstva so bila namenjena za projekte, programe in javne razpise, ki so za Slovenijo strateškega pomena ter pomenijo dodano vrednost za našo državo.
Predlog Načrta za okrevanje in odpornost
Skladno z usmeritvijo Evropske komisije, da morajo NOO-ji podpirati dolgoročne reforme in naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije, s trajnim učinkom na produktivnost in odpornost gospodarstva, je SVRK pripravil predlog, s katerim se je Vlada RS že seznanila.
Predvidene naložbe zagotavljajo odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, blažijo socialno-ekonomske posledice epidemije COVID-19 in podpirajo strateška vlaganja za zeleni in digitalni prehod.
Evropska sredstva za zdravstvo
V času, ko SVRK vodi minister Černač, je ena izmed njenih glavnih prioritet izboljšanje zdravstvenega sistema in infrastrukture. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je EU sredstva v času mandata te vlade namenjala za bolnišnice, saniranje škode, ki jo je povzročil Covid-19, potrebe oskrbe bolnikov s Covid-19, obvladovanje epidemije ter zdravstveno infrastrukturo.
