Dolgotrajni postopki pridobivanja koncesij za gradnjo malih hidroelektrarn
sobota, 31. 7. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
IZTOK PODKRIŽNIK: Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani minister in vsi prisotni! Možnost za gradnjo malih hidroelektrarn je pri nas še kar precejšnja, prav tako ovira, kljub zahtevnim procesom in posluhom za okolje. Investitorji v male hidroelektrarne imajo različne težave, eno so postopki, se pravi samega pridobivanja teh potrebnih dovoljenj, drugo pa so same koncesije. Kljub temu, da so najboljše lokacije že zasedene, menim, da to pomeni, da so še lokacije, ki so primerne in da bi se dalo iz tega ven še narediti marsikaj več. Zato imam eno vprašanje za ministra: Koliko koncesij za male hidroelektrarne je bilo podeljenih v letu 2009 in v letošnjem letu? V zvezi s podeljevanjem koncesij me tudi zanima:Zakaj so postopki pridobivanja samih koncesij tako dolgotrajni? Hvala lepa za odgovor.
DR. ROKO ŽARNIĆ: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Spoštovani gospod poslanec! Ko sem prišel na to moje mesto, sem se podobno vprašal kot se vi vprašate, kako je s temi koncesijami, pač ko poslušaš, bereš marsikaj izveš. Na žalost sem ugotovil, da v 2009 in 2010 vlada ni podelila nobene nove koncesije za male hidroelektrarne, zato, ker še nimamo sprejetega načrta upravljanja voda. Ta bi moral biti že leta 2009 decembra sprejet. Zato sedaj, ker nimamo načrta moramo vloge obravnavati posamično. Je pa še ena druga ovira, ki je mogoče še bolj zaostrila zadevo, to je pa uredba o kriterijih za določitev ter način spremljanja in poročanja ekološke sprejemljivosti pretoka iz Uradnega lista 97/2009. Ta uredba je v 20. členu opredelila, da se odločanje o že vloženih pobudah za pridobitev vodne pravice, končajo v skladu z novo uredbo. To pomeni, da je potrebno obstoječe vloge pregledati in na nov način določiti ekološko s strani v pretok.
Kolikor jaz razumem, pa sem se pogovoril s svojimi sodelavci, je to ravno ta uredba tista, ki je zavrla celo zgodbo, kar osebno obžalujem. Načrt, ki bo pa v okviru, sedaj s to novo uredbo, bo določal območja, kjer podeljevanje novih koncesij ne bo mogoče. Potem bo omejitev imela. S tem bomo bistveno skrajšali postopek odločanja vlade o tem, ali bo začetek postopek sploh za neko koncesijo se sprožil. Sprejem načrta urejanja voda je v PDV(?) predviden za december letos in trenutno se ta načrt dopolnjuje s strokovnimi podlagami, tako da bo ustrezal zahtevam vodje direktive, ki je evropska direktiva. Izdelovalec načrta je naš inštitut za vode. Računam, da bo opravil še do te jeseni svojo nalogo.
Mogoče še nekoliko boljšo razlago in pojasnilo, zakaj sploh postopek koncesij za male elektrarne tako zamuden, kar tudi jaz nisem vedel, ampak ko so me podučili, trije zakoni so tisti, ki jih treba pa odštevati. Zakon o sladkovodnem ribištvu, Zakon o ohranjanju narave in zakon o vodah. Ko gre za usklajevanje več zakonov, in še zlasti, če so za ta usklajevanja pristojna različna ministrstva, pa potem zadeve, žal, kar precej dolgo trajajo. Osebno pa se bom potrudil, da bi to zadevo, to jaro kačo karseda hitreje pognali, in da bi, lahko rečemo, tiste zaostale zadeve po omarah čim prej uredili oziroma vsaj predlagateljem zelo jasno odgovorili ali imajo možnost, ali nimajo možnosti, takoj ko bodo zakoni sprejeti. Hvala.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala ministru za odgovor. Delno sem zadovoljen s tem odgovorom, delno pa nisem, kar mislim, da tudi sam minister ni s tem, kar je pač danes v kakršni situaciji je. Glede na obvezo po 20% pokritosti elektroenergetske preskrbe, ki jo je sprejela Slovenija, lahko prav male hidroelektrarne ob počasnem prodoru drugih virov električne energije iz obnovljivih virov omogočajo dosego tega zastavljenega cilja. Male hidroelektrarne v prostor posegajo ravno toliko, kot so nekoč mlini in žage na vodni pogon. Se pravi, male hidroelektrarne so pomemben vir energije iz obnovljivih virov, ki pripomorejo k zmanjševanju tople grede. In mislim, da bi to mogli v Sloveniji dati večji zagon in da bi te resurse, ki jih imamo, maksimalno izkoristili. Hvala lepa.
DR. ROKO ŽARNIĆ: Mogoče eno zadevo, ki je nisem prej omenil. V svetovni strokovni, evropski javnosti so tudi velike debate okoli tega. So zagovorniki nekje malih, nekje velikih. Mala pri nas …/Nerazumljivo./ vendar, kar je zelo zanimivo zadnje, to kar ste rekel, zelena energija, modra energija, so še dokaj negotovi odgovori na vprašanja klimatskih sprememb. Sami veste, da si voda najde prostor tukaj, tam, da tisto, kjer je nekoč stala žaga, danes ni več primerno, ker je človek posegel v okolje. Tudi problem so spremembe režimov naravnih v vodah, zato so te zadeve ravno okoli umeščanja in odtisa takega objekta v nekem prostoru v naravi še kako zahtevne.