Dokumentacija UKC LJ razkriva financiranje potovanj in izobraževanj zdravnikov s strani dobaviteljev žilnih opornic
sreda, 8. 2. 2017Matjaž Bunc, brat evropske komisarke in članice Stranke modernega centra Violete Bulc, je na račun dobaviteljev žilnih opornic odhajal na izobraževanja in službena potovanja v tujino, prav tako so dobavitelji večkrat financirali njegova podjetja.
Članice in člani Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec so na včerajšnji seji opravili zaslišanje nekdanjega in sedanjega vodje katetrskega laboratorija Darka Zormana in prof. dr. Matjaža Bunca ter predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino prof. dr. Marka Noča.
V izjemno zanimivem zaslišanju nekdanjega vodje katetrskega laboratorija Darka Zormana, ki je vseskozi zatrjeval, da mu je vedno šlo in mu še vedno »gre za bolnike« ter za kakovostne žilne opornice, je javnost šokiralo razkritje Zormana, da je eden izmed proizvajalcev žilnih opornic, to je Abbott, opornice prepakiral v nove embalaže in jih UKC Ljubljana prodal pod drugim imenom. Predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec se je odzvala z besedami, naj se ob tem, da je dlje časa vedel za to in tega ni prijavil organom pregona, že končno preneha izgovarjati na bolnike. »Z vstavljanjem slabših stentov ste oškodovali prav bolnike pa tudi državo,« je bila ogorčena Jelka Godec.
Predsednica preiskovalne komisije je Zormana soočila tudi z dejstvom, ki izhaja iz dokumentacije Ministrstva za infrastrukturo. Dokumentacija razkriva, da je Darko Zorman lastnik jahte, zasidrane v Izoli, hkrati pa je kot lastnik vpisan še nekdo drug. To pa ni nihče drug kot Borut Miklavčič, nekdanji minister za zdravje iz vrst Socialnih demokratov. O bogatih jahtah v lasti Miklavčiča in njegove žene so mediji pisali že večkrat, v mnogih medijskih objavah pa se Miklavčič pojavlja skupaj s Simonom Vrhuncem. Slednji je na preiskovalni komisiji že pričal, med drugim je dejal, da ga je v času, ko je vodil UKC Ljubljana, večkrat obiskal najbolj znani slovenski lobist Janez Zemljarič. Eden izmed slovenskih časnikov pa je pred časom zapisal, da je Borut Miklavčič po hierarhiji vplivnih lobistov v slovenskem zdravstvu takoj za prej omenjenim Zemljaričem. Zorman je vse skupaj kategorično zanikal, a dejstvo ostaja, da vse informacije izhajajo iz uradne dokumentacije.
Jelka Godec je Darka Zormana med drugim vprašala tudi, kako to, da je v letu 2012 Davčni upravi RS prijavil veliko količino poslovnih daril precej visokih zneskov. Zorman je odgovoril zgolj, da se mu zneski, ki so po besedah Godčeve za večino Slovencev izjemno visoki, ne zdijo nič posebnega.
Kot drugi je pred preiskovalno komisijo pričal sedanji vodja katetrskega laboratorija Matjaž Bunc, sicer brat evropske komisarke za promet Violete Bulc. V zvezi z njim so mediji razkrili afero v zvezi visoko donacijo, ki jo je njegovo društvo prejelo od angleškega farmacevtskega podjetja za širitev znanja in raziskovanja v medicini. Matjaž Bunc, ki je leta 2012 postal član razpisne komisije za javno naročilo žilnih opornic v UKC Ljubljana, je v svojem pričanju dejal, da je večkrat želel zapustiti omenjeno komisijo, ker je ocenil, da bi lahko deloval pristransko. Vodstvo UKC Ljubljana, po njegovih besedah, nikoli ni sprejelo njegovega odstopa in mu celo dejalo, da je članstvo v tej skupini v sklopu njegove delovne obveznosti, čeprav to v pravilniku omenjene komisije ni nikjer zapisano.
Jelka Godec je Buncu glede argumenta nepristranskosti dejala, da pravzaprav razume njegovo stališče, saj je iz dokumentacije, ki jo je preiskovalna komisija prejela od UKC Ljubljana, razvidno, da so dobavitelji nekaterih žilnih opornic plačali številna potovanja Bunca v tujino pa tudi financirali njegova zasebna podjetja.
Kot zadnji je pred preiskovalno komisijo pričal še predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Marko Noč, ki je pojasnil, da UKC Ljubljana danes kupuje žilne opornice po bistveno nižji ceni kot še leta 2013 predvsem po njegovi zaslugi. UKC Ljubljana je namreč konec leta 2012 na njegovo pobudo in s pomočjo mladega zdravnika, ki se je izobraževal na Poljskem, vstopil v stik s poljskim dobaviteljem, ki je zagotovil žilne opornice po bistveno nižji ceni.
Javni razpis konec leta 2013 je Marko Noč kot član razpisne komisije označil kot »zgodovinskega«. Izbrane so bili kakovostne žilne opornice po veliko nižjih cenah. Temu žal niso sledile ostale bolnišnice v Sloveniji.
Je pa zanimivo, da je Noč kot edini član komisije po končanem razpisu doživel strokovno izolacijo v UKC Ljubljana. Po njegovih besedah so mu nadrejeni zmanjšali število posegov iz 180 na 75, zmanjšalo se je tudi njegovo število ur stanja pripravljenosti, hkrati pa mu je vodstvo UKC Ljubljana želelo onemogočiti dodatno delo izven UKC Ljubljana. Marko Noč je na zaslišanju povedal tudi, da so se pri drugemu zdravniku, ki je sodeloval pri vzpostavitvi stikov s poljskim dobaviteljem, razmere na delu v UKC Ljubljana zaostrovale do te mere, da je dal odpoved in odšel v Nemčijo, kjer sedaj dela.
Preiskovalna komisija pod vodstvom Jelke Godec bo zaslišanja nadaljevala že ta četrtek, 9. februarja, ob 10. uri, ko bodo pričali: člana razpisne komisije za javna naročila za koronarne žilne opornice v UKC Ljubljana Samo Štajner in Maja Maleševič ter v. d. generalnega direktorja UKC Maribor Janez Lavre.
Zaslišanja bodo sledila tudi v petek, 10. februarja, ob 10. uri, ko bosta kot priči nastopila nekdanji generalni direktor UKC Maribor Gregor Pivec in direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc.
