Dokument, ki ne prinaša upanja na spremembe v slovenskem obrambnem sistemu

Srednjeročni  obrambni program Republike Slovenije 2016-2020, ki ga bo v četrtek obravnaval Odbor za obrambo Državnega zbora RS, je dokument, ki v ničemer ne prinaša upanja na spremembe v slovenskem obrambnem sistemu. Ob sprejemanju  tako pomembnega dokumenta, še posebej v času spremenjenih varnostnih razmer doma in  v naši širši okolici, bi pričakovali, da bo dokument tako vsebinsko kot finančno prinesel spremembo. Tega v predlaganem dokumentu ni. Če primerjamo srednjeročni obrambni program za leta 2013-2018  s predloženim, lahko hitro ugotovimo, da gre v glavnem za podaljševanje izvedbenih rokov nedoseženih zavez in nadaljnjo stagnacijo razvoja slovenske vojske. Kot primere lahko navedemo, da  tudi do leta 2020 ne bomo zagotovili srednje bataljonske bojne skupine, vse zaveze o posodobitvah in nakupu opreme so odmaknjene v leto 2019 ali kasneje, celo vseh obvez vplačil v mednarodne organizacije ne izvajamo redno, saj naj bi vse zaostanke plačil uredili do konca leta 2018. Zaveza o vzpostavitvi nabora prostovoljnega služenja 300 nabornikov v letu 2013 in 500 v letu 2018 se podaljšuje tako, da naj bi jih 300  prostovoljno služilo šele leta 2018 oz. 500 leta 2020, o integrirani civilno-vojaški strukturi, ki naj bi bila vzpostavljena v letu 2016 in bistveno znižala število zaposlenih (tako v upravnem kot vojaškem delu) ni zaslediti nobene besede več. Celo več. Načrtovano znižanje zaposlenih v upravnem delu ministrstva na število 560 v letu 2018, se je povzpelo na število  689 zaposlenih v letu 2020. Prav tako ni jasno, v kakšni fazi je transformacija slovenske vojske, če se sploh še izvaja. Celo naloge, ki niso zahtevale nikakršnih finančnih sredstev, niso bile realizirane. Kot primer naj navedemo prenos stanovanj na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se iz leta 2013 prenaša v leto 2017.

Razmerje med redno in rezervno sestavo SV  se naj bi  v letu 2020 izoblikovalo v razmerju 4:1, pri čemer naj bi število stalne sestave ostalo nespremenjeno (7600). V programu 2013-2018 naj bi to razmerje v letu 2018 doseglo 5:1 – 7600 SSV in 1500 PPRS,  zato se sprašujemo, ali bo število PPRS v letu 2020 štelo 1.900 pripadnikov? Tega iz dokumenta ni razbrati, prav tako se  pripravljavci dokumenta ne opredeljujejo do sprejetja nujnih operativnih dokumentov za vzpostavitve strateške rezerve, ki bi jih bilo potrebno na podlagi sprejete  Doktrine o strateški vojaški rezervi izdelati že v letu 2013. V stranki SDS smo že pripravili predloge o vzpostavitvi Nacionalne garde, ki v veliki meri operacionalizirajo sprejete doktrinarne dokumente in bi lahko služili kot dobra osnova za vzpostavitve rezervnih sil obrambnega sistema.

Zavedamo se, da brez ustreznega povišanja obrambnega proračuna ni mogoče zagotavljati uspešnega in državljanom verodostojnega obrambnega sistema, zato se želimo opredeliti tudi do načrtovanega »dviga« izdatkov za obrambni resor. V veljavnem srednjeročnem programu je od najnižje vrednosti v  letu 2014 (1,14 % BDP) predvidena vsakoletna realna rast 0,01%BDP do leta 2018, ko naj bi vrednosti namenjene obrambnemu resorju znašale 1,18 BDP.  Že v času vlade Alenke Bratušek, in tudi sedaj v času vlade Mira Cerarja, je evidentno, da se sprejeti obrambni načrt ne spoštuje, saj so se vrednosti znižale celo pod 1,0% BDP. Povečevanje vlaganj v obrambni resor v višinah, kot je predviden v dokumentu (0,04% BDP/letno), in ki naj bi v letu 2020 prinesel  vrednost 1,03 %BDP,  kaže na popolnoma podcenjujoč odnos do varnostnih vprašanj naše države. Ministrstvo za obrambo ni zmoglo niti toliko razvojne vizije (ali pa enostavno nima dovolj politične moči za medresorski razrez proračuna), da bi svoje načrte prilagodilo načrtovani rasti celotnega BDP. Ta naj bi po podatkih UMAR-ja (jesenska napoved 2015, navedeno v dokumentu) v letih 2016-2020 rastel za 3 oziroma 4 odstotne točke letno, medtem ko ministrstvo za obrambo svoje načrte uokvirja zgolj v sledenje te rasti in praktično ne zmanjšuje razkoraka med dejanskimi in v zavezništvu priporočenimi (2%BDP) stroški za obrambni sistem.

V stranki SDS smo v zadnjem obdobju, posebej ob predstavitvah predloga vzpostavitve Nacionalne garde, večkrat poudarili, da je nujen realen dvig obrambnih izdatkov, saj bomo le z dodatnimi finančnimi vložki (nominalno 60 mio EUR letno v obdobju štirih let) v obrambni sistem zagotovili, da bo državljanom nudil to, za kar je namenjen – varnost!

Srednjeročni obrambni program 2016-2020 je v predlagani obliki po mnenju Odbora za obrambo neprimeren za sprejem.

Aleš Hojs