Dogmatska novela Kazenskega zakonika

Pravosodno ministrstvo predlaga novelo Kazenskega zakonika zaradi predvolilno motiviranih političnih obljub. Poslanke in poslanci so na 30. redni seji prvič obravnavali predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil Jožef Jerovšek.JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!Danes bi res moral biti dan za temeljit premislek, kot je nekdo dejal, vendar pa je vodstvo Državnega zbora štiri tako pomembne sistemske zakone strpalo v en dan in eno noč, v 20 ur obravnave, in s tem jasno pokazalo, da se koalicija boji temeljite razprave. Proti temu je treba seveda protestirati. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo z velikim zanimanjem pričakovali dolgo napovedovano novelo Kazenskega zakonika, kajti sedanja pravosodna oblast in del akademske kazenskopravne stroke je namreč pri sprejemanju Kazenskega zakonika vodil izjemno ostro, ideološko in politično motivirano ter intonirano gonjo zoper takrat predlagani Kazenski zakonik in zoper njegove avtorje. V svojem političnem nasprotovanju in strokovnih izletih v ideološko sfero so KZ-ju očitali večkratno ustavno spornost in tudi sicer sporne rešitve. Zato je sedanja oblast, danes ji lahko rečemo tiha koalicija, v koalicijskem sporazumu napovedovala hitro in radikalno spremembo kazenskega zakonika in pri tem ni skrivala nostalgije in kolcanja po nekaterih preživetih rešitvah v kazenskem zakoniku iz socialističnega obdobja.Zato se je za poceni javnomnenjske efekte veliko problematiziralo uvedbo dosmrtnega zapora, ki se ga veliki strokovnjaki iz ekipe sedanjega ministra v sedaj predlagani noveli, sploh niso dotaknili. To kaže na dvoje. Da je dosmrtni zapor sistemsko in strokovno konsistenten, takrat pa je njegovo problematiziranje služilo zgolj za politično manipulacijo.V ta namen se je na veliko zlivalo gnojnico po takratni pravosodni oblasti in pravni strokovnjaki, ki so pripravljali sedaj veljavni kazenski zakonik. Skušalo se je tudi diskreditirati strokovne reference njegovih pripravljavcev. Zaradi pomanjkanja konsistentnih in argumentiranih rešitev, se je silna vnema po rušenju kazenskega zakonika kmalu precej obnesla. Očitek o nekonsistentnosti in pravni praznini, ki se je pripisoval noveli kazenskega zakonika glede postopkov zoper mladoletnike, je poleg Vrhovnega sodišča, vladne službe za zakonodajo, Zakonodajno-pravne službe ovrglo tudi Ustavno sodišče z ugotovitvijo, da kazenski zakonik KZ1 v tem delu ni v neskladju z Ustavo. S tem je prisolilo zaušnico politično motiviranim interesom, nasprotnikom zakonika iz ministrovega kroga. Odraz zbeganosti pravosodnega ministra in njegovih ožjih sodelavcev ter dela akademske pravne stroke nad tako jasnimi opredelitvami pravosodnih inštitucij, vse do Ustavnega sodišča, je tudi sedanja novela zakonika, saj je v večjem delu to novela zaradi novele. Zato se brez potrebe inflacijsko spreminja kar 132 členov od 381. Ob politični volji bi nekatere stvari, če se bo zakon prebil, sicer bilo mogoče popraviti v nadaljevanju. Od tega bodo odvisna tudi naša nadaljnja glasovanja, če bo zakon prešel preko prve ovire. Kaznovalna politika države, ki jo predstavlja kazenski zakonik, je namreč eden od pomembnih obrambnih mehanizmov družbe. Zavedamo se, da čas in družbene razmere narekujejo občasne spremembe oziroma dopolnitve, saj se vedno pojavljajo nova kazniva ravnanja, ki jih je potrebno inkriminirati. Nekaj teh prilagoditev vsebuje tudi novela kazenskega zakonika, nekatere dopolnitve so potrebne tudi zaradi uskladitve s pravnimi akti Evropske unije. Vendar pa je to zlorabljeno za ponovno vsiljevanje nekaterih drugih preživetih gledanj. Taka je tudi brezglava sprememba 148. člena kazenskega zakonika na področju varstva materialnih pravic. Uvaja se arbitrarnost pregona.Dopolnitvam in spremembam, ki so smiselne in dobro utemeljene, v poslanski skupini ne nasprotujemo, kot je na primer preureditev inštituta skrajne sile ali pa uvedba novega kaznivega dejanja v 173.a členu, ki se glasi: “Pridobivanje oseb mlajših od 15 let za spolne namene.” Predlagatelji KZ1B navajajo kot izhodišče, da želijo s popravki in izboljšavami kar najmanj posegati v uveljavljeni okvir sistemskih rešitev in v obstoječo zasnovo zakonika. Če bi se tega držali, potem ne bi predlagali takšnih sprememb, kot je sprememba 91. člena, ki je v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, z dne 23. 6. 2011. Predlagatelj ne upošteva, da po pravnomočnosti sodbe ne teče več kazenski pregon, prav tako ne teče zoper umrlega storilca. V določbi drugega odstavka 91. člena KZ1 se namreč zastaranje nanaša na potek sojenja in ne na kazenski pregon. Obstaja torej le možnost podaljšanja roka sojenja po razveljavljeni pravnomočni sodbi, da bi bila sprememba v skladu s prej omenjeno odločbo Ustavnega sodišča. Predlagatelji prav tako javnosti vsiljujejo stališče, da KZ-1 ni omogočal kazenskega pregona zoper vse oblike gospodarskega kriminala in tudi oškodovanja javnega premoženja.Minister Zalar sedaj pozno najavlja možnosti boja zoper gospodarski kriminal, v resnici zavaja javnost ali pa ne pozna kazenskega prava in pripravlja zaščito nekaterim storilcem gospodarskih kaznivih dejanj. Poudarjamo, da pri možnosti kazenskih postopkov zoper tajkune Kazenski zakonik ni bil nobena ovira, saj jim omogoča kazenski pregon zoper vse oblike gospodarski kaznivih dejanj. Pri noveli Kazenskega zakonika 1B pa je potrebno poudariti, da bo ta veljala šele za tiste storilce gospodarskih kaznivih dejanj in tudi vseh ostalih, ki bodo storili kazniva dejanja po sprejemu in uveljavitvi te novele. Retroaktivna uporaba novele KZ-1B bo veljala le takrat, ko bo novelirano kaznivo dejanje za storilca milejše. Storilci, ki so sedaj v kazenskih postopkih ali bodo storili kaznivo dejanje pred uveljavitvijo te novele se bodo sklicevali, da je šele z novelo to postalo inkriminirano kaznivo dejanje, na primer, stečaj, zloraba stečaja, oškodovanje javnih sredstev, itd., in da v času odstranitve to ni bilo kaznivo. Prav omenjeno pa pokaže nevarnost novele za pregon gospodarskega kriminala in tudi drugih kaznivih dejanj. Dejansko tudi ni res, da novela na novo uvaja kazniva dejanja, ki se nanašajo na oškodovanje javnih sredstev, kar je zajeto v 157a. členu, ki je prikazan kot novo kaznivo dejanje, ki torej do uveljavitve novele ni bilo kaznivo oziroma inkriminirano. Vse to inkriminacijo pokriva že sedanje kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, tudi glede kaznive pridobitve nepremoženjske koristi. Novela to spreminja in zavaja, da to velja šele od njene uveljavitve. Nepretehtanost novele se pokaže tudi pri kaznivem dejanju nasilništva po 296. členu KZ-1. Dodan je pogoj za storitev tega kaznivega dejanja, da je storjeno na javnem kraju. Kaj to pomeni? Huliganska ravnanja, ki bodo storjena v preddverju ali na zastopništvu stanovanjskega bloka na dvorišču hiše, zasebnem travniku, po cesti, itd., ne bodo več predstavljala kaznivega dejanja. Ob koncu naj rečemo, da ne drži sklicevanje predlagatelja, da so poglavitni razlogi za spremembe o sistemskih pripombah prevladujoče slovensko kazensko pravne teorije k zasnovi novega Kazenskega zakonika. To je le odraz političnega interesa, saj so te pripombe dogmatske narave, kar predlagatelji sicer očitajo pripravljavcem kazenskega zakonika, prejšnjega. Ker je pravna in pravosodna praksa Kazenski zakonik v celoti sprejela. Ministru priporočamo, da se v prihodnje osvobodi dogmatskih rešitev in se v morebitnem nadaljnjem postopku sprejemanje novele Kazenskega zakonika nasloni na konstruktivne pobude sodišč in drugih pristojnih organov.Maksima predlagateljev novele zaradi predvolilnih motiviranih političnih obljub pri tako pomembnem predpisu ni dopustna, zato bi bilo novelo potrebno povsem očistiti teh premisi. To v tej noveli zakonika ni prisotno, zato je mi seveda ne bomo podprli. Da se loči zrnje od plev, ki jih je, zaradi politično pripravljalnih vladnih razlogov sedaj še veliko v poslanski skupini SDS tudi sporočamo, da bomo predlagali, da se opravi javna predstavitev mnenj, če se bo Kazenski zakonik, ta novela, prebil čez prvo obravnavo. Hvala lepa.