Dodatkomanija – principov in konceptov v vladni politiki ni več
petek, 1. 7. 2011Kakšna slepota vodi vlado, da se loti urejanja dodatkov samo za en segment svojih uniformiranih sodelavcev? Predlog zakona o organizaciji in delu policije vsebuje določbe o posebnih dodatkih za policiste. Vse od leta 2002, ko je vlada Janeza Drnovška sprejela Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, so se vlade strogo držale principa, da se plače javnih uslužbencev urejajo enotno, po istih načelih, z enim zakonom in kolektivno pogodbo za javni sektor. Niti en sam dodatek ni bil določen v panožnih kolektivnih pogodbah ali področnih predpisih, ne Drnovškova ne Ropova ne Janševa vlada niso odstopile od principa enotnega sistema. Koncept, po katerem se dodatki za vse določajo enotno, je nastal kot posledica dejstva, da se je prejšnji plačni sistem, ki je veljal do leta 2002, razsul prav zaradi dotatkomanije.
S tem, ko vlada odstopa od tega principa, se podaja v brezumno rušenje z osemletnim trudom ustvarjenega sistema, ki lahko pametni vladi služi kot odlično orodje za obvladovanje plačna mase in ohranjanje čim pravičnejših razmerij med plačami. Še posebej brezumno je takšno ravnanje v času gospodarske krize, ki jo sindikati javnega sektorja razumejo, saj so kljub šestletni zamrznitvi plač (2002 do 2008) pristali na odlog odprave plačnih nesorazmerij na čas po koncu krize.
Elementarna pravičnost narekuje, da se dodatki, kot so dodatek za prekrškovni organ in dodatek za stalnost, ne morejo razlikovati v policiji, carini, vojski, upravi za izvrševanje kazenskih sankcij itd. Kakšna slepota lahko vodi vlado, da se loti urejanja teh dodatkov samo za en segment svojih uniformiranih sodelavcev? Kako bo vlada pogledala v oči ostalim 150.000 javnim uslužbencem, ki ostajajo znotraj sistema? Ali pa bo pristala na plaz zahtev po enakih dodatkih za identične situacije v drugih delih javnega sektorja? In to sredi gospodarske krize in po tem, ko je bila dosežena zamrznitev plač v javnem sektorju.
V besedilu zakona niso bile niti v najmanjši meri upoštevane ostre pripombe ministrstva za javno upravo, ki se očitno edino še zaveda, kaj pomeni tak poseg v plačni sistem. Ocenjujemo, da gre za logično posledico dokončnega razkroja vlade in nastop obdobja, ko principov in konceptov v vladni politiki ni več. Priča smo torej razpadu sistema, kar samo potrjuje našo trditev, da je vsak dan, ko niso razpisane predčasne volitve, za Slovenijo škodljiv dan.
S tem, ko vlada odstopa od tega principa, se podaja v brezumno rušenje z osemletnim trudom ustvarjenega sistema, ki lahko pametni vladi služi kot odlično orodje za obvladovanje plačna mase in ohranjanje čim pravičnejših razmerij med plačami. Še posebej brezumno je takšno ravnanje v času gospodarske krize, ki jo sindikati javnega sektorja razumejo, saj so kljub šestletni zamrznitvi plač (2002 do 2008) pristali na odlog odprave plačnih nesorazmerij na čas po koncu krize.
Elementarna pravičnost narekuje, da se dodatki, kot so dodatek za prekrškovni organ in dodatek za stalnost, ne morejo razlikovati v policiji, carini, vojski, upravi za izvrševanje kazenskih sankcij itd. Kakšna slepota lahko vodi vlado, da se loti urejanja teh dodatkov samo za en segment svojih uniformiranih sodelavcev? Kako bo vlada pogledala v oči ostalim 150.000 javnim uslužbencem, ki ostajajo znotraj sistema? Ali pa bo pristala na plaz zahtev po enakih dodatkih za identične situacije v drugih delih javnega sektorja? In to sredi gospodarske krize in po tem, ko je bila dosežena zamrznitev plač v javnem sektorju.
V besedilu zakona niso bile niti v najmanjši meri upoštevane ostre pripombe ministrstva za javno upravo, ki se očitno edino še zaveda, kaj pomeni tak poseg v plačni sistem. Ocenjujemo, da gre za logično posledico dokončnega razkroja vlade in nastop obdobja, ko principov in konceptov v vladni politiki ni več. Priča smo torej razpadu sistema, kar samo potrjuje našo trditev, da je vsak dan, ko niso razpisane predčasne volitve, za Slovenijo škodljiv dan.
Odbor za javno upravo pri Strokovnem svetu SDS