Dober gospodar zna gospodariti tudi v kriznih razmerah

Slovenija bo preživela le, če bo bolj konkurenčna kot ostale države v Evropi.  »V Gospodarskem forumu SDS smo v zadnjih dveh letih organizirali odmevne konference in omizja na tematiko obvladovanja krize,« je uvodoma dejala predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič in pojasnila, da bo tokratna javna tribuna z naslovom  »Kako iz krize?« odpirala nekatere izzive iz področja zakonodaje, nujnih vzvodov za gospodarsko rast, financiranja, vlaganj, izobraževanja, start- up ov in nekaterih manj prepoznanih priložnosti za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.»Poročilo OECD iz februarja 2011 opozarja vlado na potrebo po nekaterih strukturnih reformah,« je poudarila in opozorila na potrebo po konkurenčnosti, sposobnosti financiranja, vlaganja v podjetja in na potrebo po novih delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo. Med drugim je opozorila na nujnost izboljšanje sistema izobraževanja, ki bo omogočal konkurenčnost in zaposljivost mladih izobražencev in globalno konkurenčnost podjetij, v katerih se bodo zaposlovali. »Do velikih težav v gospodarstvu prihaja tudi zaradi slabo uporabnih znanj na vseh stopnjah, ki jih producira naš izobraževalni sistem,« je še dodala.Tudi vzpostavljanje privlačnosti za domače in tuje investitorje je po njenem mnenju prepočasno ali pa ga skoraj ni. Poudarja, da je vlada odgovorna za vzpostavitev okolja, v katerem bodo vlaganja tako v obstoječa, kot v novo nastala, predvsem visokotehnološka podjetja, kar pa hkrati pomeni izrazito zmanjšanje državnega lastništva v podjetjih. Tehnološki park Ljubljana, ki je največji inkubator v Sloveniji, inkubira povprečno 30 novih podjetij na leto, podjetja pa v povprečju zaposlijo sedem ljudi. »S takšno frekvenco bomo potrebovali 50 let, da zaposlimo mlade brezposelne z izobrazbo. Ali imamo ta čas?« se je vprašala predsednica Gospodarskega foruma SDS.Pojasnjuje, da bi se mnogo podjetij razvilo, če bi jim državne banke zaupale med 10.000 do 100.000 evrov kapitala, ki je hkrati opredeljen kot rizičen. »Vendar so rajši vlagale 100 krat več v misleč nerizična podjetja in projekte, ki pa bodo žal, kot vse kaže, nazadnje padli na davkoplačevalska ramena,« je kritično ocenila.Kot je dejala, so v pomladanski napovedi UMAR-ja pozitivna pričakovanja iz jesenske napovedi znižana – žal se investicije krčijo na minimum, gospodarska rast pa bo po napovedih padla iz 2,5 % na 2,2 % v letu 2011. V 2012 pa so pričakovanja znižali iz 3,1 na 2,6 % rasti družbenega bruto proizvoda. »Rast cen energentov in hrane bo povišala inflacijo na 3 % , posledice vseh dejavnikov pa bo nadaljna rast brezposelnih, ki jih že danes štejemo 115.000,« meni Zofija Mazej Kukovič in sklenila: »Dober gospodar zna gospodariti tudi v kriznih razmerah. Šele takrat je res dober!« Poslanec SDS v državnem zboru in nekdanji gospodarski minister mag. Andrej Vizjak je uvodoma predstavil delovanje Strokovnega sveta SDS in poslanske skupine SDS na področju gospodarstva. Kot je dejal, je Strokovni svet že pripravil oceno stanja, tudi poslanci v DZ so skušali v tem mandatu večkrat vlado opozoriti na trende na področju javnih financ in gospodarstva, da bi jo prepričali v to, da je stanje v državi resno in da je treba nemudoma ukrepati. To so podkrepili tudi s številnimi zakonskimi predlogi, ki bi olajšali poslovanje slovenskega gospodarstva, ki pa jih vlada žal ni upoštevala, namesto z učinkovitimi ukrepi pa vedno znova preseneča z vedno slabšimi napovedmi ter strategijami, ki negirajo zapise v že sprejetih dokumentih, tudi v tako opevani izhodni strategiji. Mag. Vizjak je še spomnil, da je gospodarska rast komaj nad 0 in da so spomladanske gospodarske napovedi še slabše kot jesenske in bistveno slabše, kot so zapisane v izhodni strategiji vlade. »Gospodarstvo je na neki točki blizu dna, ni ga pa še nujno doseglo,« je dejal.Pri tem je izpostavil zaskrbljujoče veliko število brezposelnih, ki se še vedno povečuje in izrazil skrb predvsem nad strukturo brezposelnih ter dejstvom, da ni novih delovnih mest. »Skrbi tudi velik razkorak med porabo in prihodkovno stranjo proračuna,« je dejal mag. Vizjak in dodal, da se javni dolg povečuje z veliko hitrostjo, tako da je leta 2012 pričakovati njegov porast na preko 45 odstotkov. Poleg velikega naraščanja javnega dolga pa nekdanjega gospodarskega ministra skrbi tudi velik padec konkurenčnosti gospodarstva. Pri tem je omenil tudi dogajanje v Beli krajini, kjer namerava podjetje Secop odpustiti okoli 700 ljudi ter številna druga podjetja, ki se trenutno nahajajo v podobni situaciji. »Tujci gredo tja, kjer so ugodni poslovni pogoji. Ni rečeno, da nas še katero mednarodno podjetje ne bo zapustilo, če ne bomo izboljšali pogojev za poslovanje,« je opozoril mag. Vizjak in v nadaljevanju na kratko orisal, v katero smer bodo šli ukrepi Strokovnega sveta SDS.Kot je dejal, bo velik del namenjen razbremenitvi gospodarstva v finančnem in administrativnem smislu ter spodbujanju vlaganj v raziskave in razvoj. Drugo področje, ki ga bodo zajeli ukrepi bo zagon finančnega sektorja. »Kreditni krč obstaja, tudi podjetja z jasnimi razvojnimi programi ne morejo dobiti kapitala za svoje financiranje. Če ni kapitala, ni rasti, posledično ni delovnih mest,« je izpostavil mag. Vizjak. Naslednje področje bo optimizacija birokracije, saj smo danes priča številnim »podpornim« institucijam za slovensko gospodarstvo, kljub temu pa podjetja pogosto ne vedno, na koga se obrniti za pomoč. Mag. Vizjak je ob tem poudaril, da bi bilo nujno poenotiti nekatere od teh institucij, tako da bi dobili eno vstopno točko. Izpostavil je tudi manko investicij v slovensko gospodarstvo. Na koncu je nekdanji gospodarski minister še dodal, da upa, da bo pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami čas za soočenje vsebinskih programov na tem področju, da se bomo pogovarjali o tem, kaj kdo ponuja, in se ne ukvarjali z aferami, kot je bila pred volitvami 2008 t.i. afera Patria, ki je onemogočila resno razpravo o različnih predlogih vladnih programov. Ekonomist dr. Peter Groznik se je strinjal z mag. Vizjakom, da je treba državo skrčiti in hkrati narediti našo družbo prijaznejšo. »Slovenija mora na dieto, čeprav to ni lahka naloga,« je dejal in pri tem navedel citat iz časopisa The Economist: »Alternativa je vedno debelejša država, še manj svobodna, z vedno višjimi davki«. V nadaljevanju je izpostavil, da moramo spremeniti tudi naše razumevanje kapitala, saj imamo v Sloveniji do njega zelo negativen odnos, pogosto pozabljamo tudi na človeški kapital. »Več kapitala pomeni večjo mejno produktivnost dela in možnost za višje plače in nižjo brezposelnost. Zato moramo postati kapitalu prijazna država, prav tako ne smemo razlikovati med tujim in domačim kapitalom,« je še dejal.Zavzel se je tudi za modernizacijo storitev države, saj je po njegovih besedah v Sloveniji ustanavljanje podjetij (kljub napredku pri odstranjevanju birokratskih ovir v času vlade Janeza Janše) še vedno prezapleteno, izdajanje vseh vrst dovoljenj pa traja predolgo. Dejal je, da smo majhna država in ne potrebujemo čisto vsega delati sami, temveč se lahko povezujemo s sosedi in drugimi evropskimi regijami. Poudaril je tudi, da bi bilo treba prevetriti vse socialne transferje in korenito znižati njihov skupni znesek, tako da bi pomoč prejemali le tisti, ki jo resnično potrebujejo. Po mnenju dr. Groznika bo treba okrepiti tudi boj proti monopolom na vseh ravneh, saj monopoli, ki v Sloveniji obstajajo tako na ekonomski, kot na ravni različnih poklicev in licenc, zvišujejo cene in znižujejo blaginjo vseh prebivalcev. Poudaril je tudi potrebo po spremembah davčne zakonodaje, pri čemer je izpostavil dvig praga za dosego najvišjega dohodninskega razreda, ki je danes izredno hitro presežen in posledično destimulativen ter uvedbo t.i. socialne kapice.V svoji razpravi se je dr. Groznik dotaknil tudi šolstva in zdravstva, dveh sistemov, kjer smo po njegovem mnenju v zadnjih 20 letih najbolj zaspali. Spomnil je tudi, da je ljubljanska univerza med najslabšimi na svetu (pri čemer znotraj univerze obstajajo svetle izjeme), tudi zato, ker dela premalo na krepitvi lastne konkurenčnosti ter povezavah z gospodarstvom. Ob koncu je dejal, da moramo sprejeti konkurenčnost na vseh področjih kot vrednoto, saj bo Slovenija preživela le, če bo bolj konkurenčna kot ostale države v Evropi. Direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto ter izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu dr. Borut Rončević je v nadaljevanju izpostavil pomen dobrega usmerjanja kadrov ter njihovo oblikovanje skozi izobraževalni sistem. Pri tem je poudaril, da ni neuporabnih kadrov, lahko imamo le strukturne težave pri njihovem razporejanju, saj so potrebe po raznovrstnih kadrih. »Če veš zakaj rabiš kader, potem ga lahko ustrezno uporabiš,« je dejal in poudaril, da je izgradnja kadrov kompleksna naloga, ki zahteva tudi sodelovanje gospodarstva in izobraževalnega sistema. V nadaljevanju je predstavil primer fakultete v Novem mestu in podjetja Revoz, ki je fakulteti dal seznam znanj, ki jih potrebujejo od bodočih zaposlenih, študij je bilo tako mogoče prilagoditi potrebam podjetja, ki je velik zaposlovalec v regiji, s tem je Revoz dobil kvalitetne kadre, s točno določenimi znanji, ki jih je potreboval za nadaljnji razvoj.Dr. Rončević je še dejal, da se v celotnem mandatu te vlade niso zgodile nobene spremembe na bolje na področju visokega šolstva. »Program visokega šolstva je katastrofa. Na javni predstavitvi mnenj sem ministru Golobiču povedal, da poskuša gledati v prihodnost, ob tem pa s svojimi predlogi dejansko gleda globoko v preteklost,« je še dodal in opozoril, da bi lahko visoko šolstvo in znanost v primeru sprejetja sprememb, ki jih predlaga minister Golobič, postala mrtvi ud. Opozoril je tudi, da bo treba postaviti kriterije kakovosti in uporabnosti, a ne le kot floskule, ter financiranje visokega šolstva jasno povezati z rezultati. »Treba je omogočiti tudi t.i. spin-off podjetja, o čemer minister Golobič le govori, ob tem pa Fakulteti za informatiko v Novem mestu ni dal soglasja za ta projekt, čeprav je imela že dogovor za ustanovitev spin-off podjetja,« je bil oster dr. Rončević, ki se je zavzel tudi za ukinitev monopolov in »svetih krav« v visokem šolstvu ter za odprtje delovnih mest za mednarodne visokošolske sodelavce. Nekdanji predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, kirurg mag. Marko Bitenc je v svojem nastopu pohvalil Gospodarski forum SDS za tako pestro sestavo omizja (za katerim so se znašli tako gospodarstveniki, kot finančniki, politiki in visokošolski praktiki ter on kot zdravnik). To je namreč pogrešal na podobnih dogodkih, na katerih je doslej sodeloval in so potekale podobne, razvojno naravnane razprave. Kot je uvodoma dejal, tudi zdravstvo ni doživelo prave tranzicije v zadnjih 20 letih. Zelo je bil kritičen predvsem do pomanjkanja osebne odgovornosti vodstev javnih zdravstvenih zavodov za rezultate poslovanja le-teh. Izpostavil je, da v zgodovini Slovenije ni bil zamenjan niti en direktor javnega zdravstvenega zavoda zaradi negativnega poslovnega rezultata in dodal, da so se, nasprotno, ti rezultati popravljali s pomočjo javnega denarja.»Kako je mogoče na drugačen način opravljati javno zdravstveno službo?,« se je vprašal in dejal, da na gospodarski način, katerega osnovni okvir predstavlja to, da so na prvem mestu zadovoljni bolniki, ki pravočasno pridejo do kakovostne oskrbe. Dejal je še, da je prostora za racionalizacijo dovolj, saj se da po njegovih izkušnjah enako storitev izvesti za 30-40 % nižjo ceno kot v našem zdravstvenem sistemu in ob tem narediti še dobiček. »Vsi problemi se generirajo na ravni vodenja in upravljanja, na podlagi zahtev zdravnikov, medicinskih sester, ne pa na podlagi zahtev bolnikov,« je še dejal in se zavzel za uveljavljanje ustrezne odgovornosti vodij javnih zavodov. Ob tem se je dotaknil tudi po njegovem mnenju ključnega cilja, to je korenitih sprememb v načinu financiranja javnega zdravstva. Kot je dejal, imamo v Sloveniji trenutno nek mešan način financiranja, ki ni niti zavarovalniški niti proračunski. Zavod za zdravstveno zavarovanje po njegovi oceni namreč ni zavarovalnica, saj zgolj zbira sredstva za zagotavljanje zdravstvenih storitev. »Če želimo ohranjati dostopnost javnega zdravstva, sredstev ne smemo nominalno zmanjševati, dalo pa bi se znotraj istih sredstev narediti bistveno več, kot se naredi sedaj,« je ob zaključku svojega nastopa dejal mag. Bitenc.Po uvodnih predstavitvah se je razvila zanimiva razprava o obravnavanih temah.