Dobavitelja na pričanju pred preiskovalno komisijo različno o praksah glede dobave žilnih opornic

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec, sta včeraj, 1. junija, pričala zaposlena v dveh podjetjih, ponudnikih žilnih opornic, in sicer Katja Klopčar Jazbec iz podjetja Medtronic in Boris Cotič iz podjetja Bormia.

Klopčar Jazbečeva je uvodoma povedala, da je karierno pot začela v korporaciji Johnson&Johnson, nato je bila med letoma 2007 in 2008 zaposlena v podjetju Mark Medical, med septembrom 2008 in koncem leta 2013 v podjetju Abbott, danes pa je, kot že omenjeno, zastopnica podjetja Medtronic. Gre torej za podjetja, ki so slovenskim javnim zdravstvenim ustanovam dobavljala ali še dobavljajo žilne opornice. Ob zaslišanju je pojasnila, da je korporacija Johnson&Johnson še danes edina multinacionalka, ki deluje direktno do javnih zdravstvenih ustanov, podjetji Abbott in Medtronic pa imata zastopnike. V Sloveniji sta za področje interventne kardiologije pri Medtronicu to podjetji Salus in Kastor, pri Abbottu pa podjetje Mark Medical.

Jelka Godec je opozorila, da je šlo v zadnjem primeru pravzaprav za dva posrednika, podjetji Mark Medical v Italiji in Sloveniji. Klopčar Jazbečevo pa je spraševala, ali so se zaradi dveh posrednikov cene zviševale. Ta je pojasnila, da je imel Abbott v tistem času pogodbo z Mark Medicalom v Italiji. Kako so bili urejeni odnosi slednjega z Mark Medicalom v Sloveniji pa ni znala povedati. Poudarila je tudi, da finančni postopki znotraj Mark Medicala niso stvar Abbotta in nihče znotraj korporacije nima pravice diktirati končne cene zastopniku. Pritrdila pa je, da so bile marže Mark Medicala približno 25 odstotne.

Klopčar Jazbečeva je na zaslišanju obenem dejala, da cene žilnih opornic, ki jih je javnim zdravstvenim zavodom dobavljalo podjetje Abbott, niso bile enake v vseh državah po Evropi, kjer je podjetje Abbott poslovalo. Po njenih besedah je razlika v ceni zanašala okoli 10 odstotkov, kar pa je ocenila, da ni bilo »signifikantno različno.«

Jelko Godec je med drugim zanimalo, kako si je podjetje Mark Medical v času, ko je v njem delovala Klopčar Jazbečeva, uspelo v UKC Ljubljana ustvariti izjemno visok tržni delež. Delež, ki ga je Klopčič Jazbečeva sama ocenila kot 80 odstotni, je bil po njeni oceni takšen za to, ker je šlo za žilne opornice, za katere so klinične študije kazale superiornost v ključnih elementih.

Klopčar Jazbečeva je na zaslišanju zanikala, da bi kadarkoli dobivala ali ponujala provizije. Dobavitelji so z javnimi zdravstvenimi zavodi po njenih besedah večinoma sodelovali preko donacij, z zdravniki pa izključno preko avtorskih pogodb. Kljub temu da so nekateri kardiologi pred preiskovalno komisijo že priznali, da so dobavitelji njim in njihovim družinskim članom plačevali letalske karte in potovanja na različne seminarje po vsem svetu, je Klopčar Jazbečeva na vprašanje predsednice preiskovalne komisije o tem, ali je bilo kaj takšnega res mogoče, odgovorila, »mislim, da ne.«

V nadaljevanju so člani in članice preiskovalne komisije zaslišali še Borisa Cotiča, poslovodjo v podjetju Mark Medical v Italiji med letoma 2003 in 2010 ter sedanjega četrtinskega lastnika in direktorja podjetja Bormia. Spomnimo, v italijanskem podjetju so kasneje odprli še podjetje z istim imenom v Sloveniji. Jelko Godec je zato zanimalo, zakaj žilnih opornic v Sloveniji ni dobavljal Mark Medical s sedežem v Sloveniji, temveč tisti s sedežem v Italiji, kar je imelo za posledico zvišanje cen zaradi posrednika. Cotič se je skliceval na poslovno tajnost podjetja in na vprašanje ni želel odgovoriti.

V zvezi s podjetjem Bormia smo lahko v medijih prebrali, da je njegovo poslovanje v razcvetu. Samo leta 2015 je imelo podjetje že 4,8 milijona evrov prihodkov in 470.000 evrov čistega dobička. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, čemu pripisuje takšen uspeh podjetja, je Cotič odgovoril, da izkušnjam in ugledu, ki si ga je sam pridobil, dodal pa je še, da so v podjetju vedno strmeli k temu, da ponujajo le najboljše materiale.

Jelka Godec je na zaslišanju spomnila tudi na posel podjetja Bormia v UKC Ljubljana, ko je podjetje mimo javnega razpisa dobavilo žilne opornice. »Preferirali so stent, ne nas. Mi smo bili tega le veseli,« je komentiral Cotič, hkrati pa zanikal, da bi imel vpliv na nekdanjega vodjo nabave v UKC Ljubljana Bojana Urana.

»Ali ste tudi vi, kot drugi pospeševalci prodaje, hodili po bolnišnicah?« je še zanimalo Jelko Godec. Cotič je odgovoril, da je bil sam bolj profesionalen kot pospeševalci prodaje, da pa je bilo to navsezadnje njihovo delo, da se družijo z zdravniki in jim posredujejo informacije glede proizvodov, ki jih ponujajo. »To je praksa po vsem svetu,« je dodal. Zaslišanje Cotiča se je nato nadaljevalo za zaprtimi vrati.

Pred preiskovalno komisijo bi moral pričati tudi Damiano Klanjšček, ki je bil v podjetju Mark Medical član nadzornega organa med letoma 2000 in 2002 ter poslovodja med letoma 2003 in 2011, vendar se je opravičil.

Naslednje zaslišanje preiskovalne komisije bo v petek, 9. junija, ko bosta pred preiskovalno komisijo pričala direktor podjetja Mark Medical v Sloveniji Aleš Nanut in pomočnik direktorja  za nabavo v UKC Maribor Peter Weissensteiner.