Do sedaj narejenega premalo na promociji kmetijskih in živilskih proizvodov

Proizvodnja, pridelava, predelava kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji predstavlja pomemben ekonomski in družbeni dejavnik. Poslanke in poslanci so na 26. redni seji državnega zbora tretjič obravnavali predlog zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Robert Hrovat.
 

 
ROBERT HROVAT:  Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnikoma ministrstva, kolegice in kolegi! Kaj še povedati ob tretji obravnavi zakona, ki se je precej dolgo časa pripravljal in bo danes končno ugledal luč sveta? Očitno je, da so bila usklajevanja z deležniki naporna in da je danes pred nami zakon, ki ima široko podporo. Z amandmaji v drugi obravnavi se je zakon še izboljšal in je dobra osnova za nadaljnje postopke same promocije. Veseli nas, da je tudi predlog podobnega zakona, ki smo ga lansko leto pripravili v Slovenski demokratski stranki, pozitivno vplival na to, da so se predstavniki zainteresirane javnosti in Ministrstva za kmetijstvo še bolj potrudili pri zbliževanju interesov.
 
Pred slabim letom smo namreč v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pripravili zakon o generični promociji živil. Torej, zakon, ki je precej podoben temu, ki ga obravnavamo danes. Po takratni razpravi se je izkazalo, da nujno potrebujemo zakonsko ureditev, ki nas bo na tem področju naredila vsaj približno primerljive s sosednjimi državami. Znano je, da proizvodnja, pridelava, predelava kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji predstavlja pomemben ekonomski in družbeni dejavnik. Z vstopom Slovenije v EU se je povečal uvoz agroživilskih proizvodov na slovenski trg, tako da so konkurenčni pritiski na domače ponudnike že povzročili poslabšanje ekonomskega položaja nekaterih proizvodnih sektorjev. Vstop Slovenije v EU pa je po drugi strani spodbudil tudi nove možnosti intenzivnejšega nastopa slovenskih ponudnikov agroživilskih proizvodov na enotnem trgu EU, vendar so zaenkrat rezultati skromni.
 
Najbrž se vsi strinjamo, da je na splošno na področju kmetijstva treba storiti nekaj korenitega, kajti pada nam število kmetijskih gospodarstev, razdrobljeno imamo parcelno strukturo, pada nam delež samooskrbe, zarašča se kulturna in kultivirana krajina. Skratka, večina kazalcev, če ne celo skoraj vsi, so na področju kmetijstva negativni, ali pa vsaj blizu temu. Mislim, da bi morala država na tem področju storiti več na tej proaktivni strani, da bi morala v sektorju, ki je v velikih težavah, ki pravzaprav ne more uveljavljati nobenih konkurenčnih prednosti, ponuditi mehanizme, ponuditi ukrepe, kjer bi izkoristili tisto, s čimer Slovenija ta trenutek razpolaga.
 
Torej, s kmetijsko proizvodnjo se v Sloveniji ukvarja okoli 77.000 kmetij, s proizvodnjo živilskih proizvodov pa okoli 400 podjetij, ki zaposlujejo okoli 17.000 ljudi in vsi ti so praktično nekonkurenčni na trgu. Smo izredno majhni v primerjavi z enotnim trgom EU in tudi vse naše sosednje države bistveno, bistveno več vlagajo v promocijo živil. Mislim, da je prav, da še enkrat povemo, kot smo povedali tudi že pri drugem branju, kako in koliko namenjajo sosednje države za samopromocijo. V Avstriji imajo na tem področju, torej pri promoviranju živil zaposlenih 50 ljudi, ki se ukvarjajo samo s tem in proračun imajo 20 milijonov evrov. Italija ima iz proračuna namenjenih 50 milijonov evrov. Madžarska ima 35 zaposlenih in približno 6 milijonov evrov vsako leto porabijo za promocijo živil. Nemčija porabi 100 milijonov evrov na leto. Francija ima kar 300 zaposlenih, in to ne samo v Franciji, ampak tudi v drugih državah, še v 34 drugih državah, in se ukvarjajo s promocijo njihovih lastnih blagovnih znamk, za to pa porabijo približno 55 milijonov evrov.
 
Torej, če poslušamo vse te številke, potem si lahko predstavljamo, kje Slovenci smo in koliko so naši proizvodi poznani doma in po svetu in koliko namenjamo za to. Do sedaj nismo naredili praktično nič oziroma premalo. Slovenskemu potrošniku s tem zakonom sporočamo, da je uživanje slovenske hrane koristno, ne le za pridelovalce in predelovalce, ampak za vsakega potrošnika posebej, hkrati pa je to ena od konkurenčnih prednosti. V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je prav, da vsi tisti, ki imajo na kmetijskem področju kakršnokoli ambicijo, da prodajajo, da proizvajajo, da tržijo, da tudi participirajo pri oblikovanju predlaganega sklada, saj gre pravzaprav za njihovo dobro. Če bo prišlo do boljše prodaje, bo prišlo do večje produkcije in na koncu tudi do večje samooskrbe v Republiki Sloveniji. Ker zakon zasleduje podobne cilje kot smo jih pripravili v zakonu o generični promociji živil, bomo v Slovenski demokratski stranki današnji zakon tudi v tretjem branju podprli. Hvala lepa.