Do česa lahko pripelje služnostna pot?

Tudi prijateljske države v gospodarstvu ne poznajo milosti. V SDS smo že večkrat opozorili, da arbitražni sporazum Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje, ampak v najboljšem primeru služnostno pot za prehod iz Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Tistim, ki menijo, da ni bistvene razlike, ali potujemo po svojih ali hrvaških vodah, dajemo v razmislek naslednji primer.Čez Belgijo in Nizozemsko teče reka Schelda. Na belgijski strani reke je četrto največje pristanišče na svetu in drugo v Evropi, takoj za Rotterdamom, Antwerpen. Ker so Belgijci želeli zagotoviti dostop tudi večjim ladjam, so se z nizozemsko stranjo poskusili dogovoriti za poglobitev struge. Tu pa se je zapletlo. Nizozemski državni svet je julija 2009 odločil, da se kanala Zahodne Schelde (West Schelde) na belgijsko-nizozemski meji zaenkrat ne sme poglabljati, kljub temu, da gre za povezavo med Antwerpnom in mednarodnimi vodami. Izgovorili so se na vprašanje zaščite okolja, dejanski razlog pa je zagotovo tudi v tem, da je Antwerpen velika konkurenca Rotterdamu. Čeprav so leta 2010 končno začeli z deli, pa je bilo potrebnega veliko pregovarjanja in slabe volje, da sploh ne omenjamo skoraj celoletnega zavlačevanja.Čeprav gre za reševanje spornega vprašanja na reki, se lahko podobne situacije zgodijo tudi na morju, kadar se državi dogovorita za souporabo vodnih površin. In če si tako nagajajo že Nizozemci in Flamci, ki so praktično en narod v dveh državah, kaj bi bilo šele v primeru Hrvaške in Slovenije… (vir slike: http://www.portofantwerp-theotherside.be)