Direktorji javnih zdravstvenih zavodov naj odgovarjajo za slabo poslovanje

Na predlog poslanske skupine SDS poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju januarske seje razpravljajo o problematiki poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2016. V imenu predlagatelja je stališče podala Nada Brinovšek.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

NADA BRINOVŠEK: Hvala za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav vsem v dvorani. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vse od začetka tega mandata Ministrstvo za zdravje nenehno opozarjamo, da je potrebno pripraviti sistemske spremembe, in opozarjamo na vse nepravilnosti, ki se dogajajo na zdravstvenem področju. V tem mandatu smo predlagali kar 19 nujnih sej Odbora za zdravstvo. Na nepravilnosti na področju zdravstva smo opozorili tudi z interpelacijo o delu in pa odgovornostih ministrice za zdravje v septembru 2016.

Na slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici leta 2016 je nenazadnje opozorila tudi Komisija za nadzor javnih financ v mesecu oktobru 2016. Vsa ta naša opozarjanja so šla v smeri opozoriti ministrici in pa tudi koalicijo na neurejene razmere v zdravstvu, čigar posledica je tudi nedvomno vse slabše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov.

Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so javni zdravstveni zavodi v prvi polovici leta 2016 poslovali bistveno slabše kot v primerjalnem obdobju leta 2015. Ob koncu leta 2015 je osem javnih zdravstvenih zavodov izkazalo izgubo. V prvem polletju leta 2016 pa kar 29 javnih zdravstvenih zavodov. Teh 29 javnih zdravstvenih zavodov je ustvarilo izgubo v višini 20,9 milijonov evrov, kar je za 268 % več kot v primerjalnem obdobju leta 2015. Med temi zdravstvenimi zavodi je kar 14 bolnic, ki so v prvem polletju 2016 pridelale 19,3 milijone izgube. Največ izgube so v prvi polovici leta 2016 pridelali na UKC Ljubljana in sicer, 12,7 milijonov, sledi Šempetrska bolnišnica v višini 1,8 milijonov izgube in pa UKC Maribor v višini 1,3 milijone izgube. Za primerjavo, v letu 2015 so izgubo beležile le tri bolnice in to v višini 9,8 milijonov evrov. Pozitivno je torej poslovalo 23 bolnic in pri tem tudi izkazalo 10,4 milijonov evrov presežka.

Zaskrbljujoče je pa dejstvo, da je UKC Ljubljana v svoji informaciji o poslovanju za obdobje januar–junij 2016 zapisal, da bodo na koncu leta odhodki presegli realizirane prihodke za 20 milijonov evrov. torej preprosto, UKC načrtuje izgubo za leto 2016 v višini 20 milijonov evrov. Svet UKC Ljubljana pa ob tej napovedi ni sprejel nobenega, nobenega resnega ukrepa. In naj tukaj ponovim eno izmed redkih izjav generalnega direktorja UKC Ljubljana ob nastopu svojega mandata, citiram: »Da bo zmanjšal primanjkljaj in pa racionaliziral sredstva v UKC Ljubljana.« Naj še enkrat spomnim, da je imela UKC Ljubljana ob koncu 2015 6 milijonov izgube, v prvi polovici leta 2016 – 12,7 milijonov izgube in ob koncu leta 2016 preprosto načrtujejo 20 milijonov izgube. In sprašujem, se kje je sedaj obljuba generalnega direktorja, da bo zmanjšal prihodke, da bo zmanjšal primanjkljaj in pa racionaliziral sredstva UKC Ljubljana. Kje je sedaj tukaj odgovornost Sveta javnega zavoda UKC? Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj ministrstvo ne reagira. Najmanj kar je, bi svet UKC LJ moral sprejeti sanacijske ukrepe, ministrstvo pa zahtevati analizo vzrokov za vsakega izmed izgubašev posebej, ne samo za UKC Ljubljana, ampak zgodilo se ni nič od tega.

Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je na seji Odbora za zdravstvo, ko smo obravnavali poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, napovedal, da so bili rezultati poslovanja v devetmesečju 2016 še slabši od pričakovanih. In dalje. Poudaril je še, da se predvideva, da bodo rezultati poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ob koncu leta 2016 še slabši, kot je bilo napovedano ter da Ministrstvo za zdravje ne sliši oziroma ne prisluhne problemov, na katere združenje opozarja.

Težko zdrži dejstvo, ki ga navajajo direktorji javnih zdravstvenih zavodov, ki so pridelali izgubo in kar navaja ministrstvo, da je za slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov krivo predvsem znižanje cen zdravstvenih storitev, vpliv dodatnih stroškov iz naslova sprostitev napredovanj v letu 2015 in pa realizacija njihovih programov nad načrtovanim. Zakaj ne zdrži to dejstvo? Ali se vam, dragi kolegi, ob vsem tem ne zastavlja vprašanje zakaj potem nekateri javni zdravstveni zavodi poslujejo pozitivno? Od 26 bolnic je 12 bolnic v prvem polletju 2016 ustvarilo 2,8 milijonov evrov presežka. Ali so imele te bolnice plačane storitve drugače kot bolnice z izgubo? Ali te bolnice mogoče niso izplačale dodatkov iz naslova sprostitev napredovanj? Ali so te bolnice delale manj kot so načrtovale v svojih programih dela? Ali pa če pogledamo koncesionarje? Tudi te delajo z izgubo. Dejstvo je, da ne.

Moram reči, da ti zavodi niso poslovali odgovorno. Njihovo vodstvo in svet zavoda tudi ni ravnal odgovorno. Dejstvo je, da se izgube v javnih zdravstvenih zavodih povečujejo v šestmesečju, devetmesečju in povečale se bodo še ob koncu leta 2016.
Še enkrat, spoštovani kolegi. V letu 2015 je 23 bolnic poslovalo pozitivno in s tem ustvarilo 10 milijonov evrov presežka. Le tri bolnice so v letu 2015 imele izgubo. In največji izgubaš med vsemi temi je bil UKC Ljubljana s 6 milijoni evrov. V prvi polovici leta 2016 je pa kar 14 bolnic poslovalo z izgubo v skupni vrednosti 19 milijonov evrov.

Na seji Odbora za zdravstvo smo v zvezi s priporočili poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov opozorili na ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča v zvezi z delom Ministrstva za zdravje, ki navaja, da ministrstvo še vedno ni določilo pogojev za vzpostavitev mreže bolnišnic, da ministrstvo še vedno ni ugotovilo dejanskega stanja na področju medicinske opreme, da ministrstvo še vedno samo izvaja investicije, kljub temu, da je resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva predvidevala, da se investicije izločijo iz ministrstva in prenesejo na javne zavode. In prav tako bo. Bolnišnice še vedno ne vodijo evidenc pomembnih za ugotavljanje potreb in pravočasno načrtovanje nakupov ter za ugotavljanje prioritet nakupov medicinske opreme.

Nadalje Računsko sodišče ugotavljanja, da se pri javnih naročilih zelo pogosto kot merilo oziroma kriterij izbere ponudnika z najnižjo ceno in ne ceno celotnih stroškov dobave in pa lastništva medicinske opreme. Prav tako smo na tej seji opozorili tudi na odzivno poročilo Ministrstva za zdravje Računskemu sodišču in pa na porevizijsko poročilo Računskega sodišča. Naj še omenim, da Ministrstvo za zdravje v predpisanem 90 dnevnem roku Računskemu sodišču ni predložilo odzivnega poročila. Tega je predložilo šele, ko je Računsko sodišče ponovno pozvalo ministrstvo, naj najkasneje v roku 15 dni predloži odzivno poročilo. V tem porevizijskem poročilu pa Računsko sodišče seveda ob koncu zapiše, da ministrstvo ni izkazalo zadovoljivega ukrepa, ki se nanaša na aktivnosti, ki bi nedvoumno prispevale k določitvi optimalne ali vsaj minimalne izkoriščenosti medicinskih naprav. Torej, bolnišnice še vedno nimajo prioritet nakupov medicinske opreme, kakor tudi ne kratkoročnih in dolgoročnih načrtov nakupov  medicinske opreme. Torej bodo lahko še naprej nabavljale tudi takšno drago medicinsko opremo, ki, kot nam je znano, na primer v UKC Maribor stoji neporabljena že dve leti. Nedvomno na neurejenost in pa vse te pomanjkljivosti vplivajo na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, žal, seveda v negativnem smislu.

Ob tem naj opozorim tudi na priporočilo v zvezi z izvajanjem nabav medicinsko tehničnih pripomočkov multinacionalk v javnih zdravstvenih zavodih preko posrednikov, ki ga je oktobra 2016 izdala Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija je v svojih priporočilih ugotovila, da sedanji način nabave nekaterih medicinsko tehničnih pripomočkov preko posrednikov od multinacionalk do bolnišnic povzroča bolnicam previsoke nabavne stroške, nekateri posredniki pa realizirajo neupravičeno visoke stroške. Komisija za preprečevanje korupcije je tudi bolnišnicam in pa ministrstvu naložila vrsto ukrepov. Koliko izmed teh ukrepov mislite, da je že bilo odpravljenih? In tudi te ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije nedvomno nekako vplivajo na negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov.

Na seji matičnega odbora v zvezi s to točko smo opozorili tudi, da na negativno poslovanje bolnišnic nedvomno vpliva tudi obveljavitev in pa delovanje samih urgentnih centrov, na kar smo predlagatelji seveda tudi ob sprejemanju pravilnika o nujni medicinski pomoči opozarjali. Opozarjali smo tudi, da je potrebna sprememba zakonodaje, na kar ministrstvo opozarjamo že več kot dve leti, da je potrebno pripraviti javno mrežo za primarno in sekundarno raven. Da je potrebna sprememba zakonodaje na področju preoblikovanja javnih zdravstvenih zavodov v skladu s pravom EU, da je potrebno dati več pristojnosti in pa odgovornosti direktorjem javnih zdravstvenih zavodov in pa seveda več odgovornosti svetom javnih zdravstvenih zavodov. Opozorili smo tudi na politično kadrovanje te ministrice in pa koalicije. Dalje, opozorili smo, da je vlada s sklepom marca 2015 določila naročila za igle, plenice, rokavice in pa katetre kot skupna javna naročila. Ampak na podlagi tega naročila se ni zgodilo nič, po dveh letih nič.

Največji škodljivec, ki pa še kako izžema naše zdravstvo, pa je nedvomno korupcija. Priča smo izčrpavanju zdravstva, javni denar se preteka iz javnih zavodov v privat žepe, zato so tudi bolnice v rdečih številkah, s tem je nezadovoljna vlada, trpi stroka in na ta račun tudi naši državljani.  Na negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov vplivajo tudi čakalne vrste. 246.000 Slovencev ta trenutek čaka na nek pregled, preiskavo ali pa sprejem. To je vsak osmi Slovenec, spoštovani kolegi. In za odpravo teh čakalnih vrst bi ta trenutek potrebovali 120 milijonov evrov.

Na vso to problematiko smo torej na seji Odbora za zdravstvo v zvezi z negativnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov opozorili in predlagali naslednje sklepe: da se prouči mreže izvajalcev zdravstvenih storitev na sekundarni ravni, da ministrstvo izvede vse potrebne aktivnosti, ki bodo nedvomno prispevale k določitvi optimalne izkoriščenosti medicinskih naprav; da Ministrstvo za zdravje prične z vodenje evidence nabave medicinske opreme v javnih zavodih; da ministrstvo sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v javnih zdravstvenih zavodih; da ministrstvo v roku pol leta poroča o uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter predstavi optimizacijo procesov nabave materiala in opreme. A koalicija na tudi tokrat, seveda, ni podprla.

Ministrstvo za zdravje pa nič. Ni ukrepov iz koalicijske pogodbe, ni spremembe zakonodaje iz normativnega plana dela vlade, nič. Vse kar se na področju zdravstva dogaja so afere, korupcija, izgube v javnih zdravstvenih zavodih, dolge čakalne vrste in pa odhodi naših mladih zdravnikov in tudi bolnikov tujino. To je naše zdravstvo, spoštovani kolegi.