Iskanje

Pridruži se

Direktor slovenskega podjetja Mark Medical na preiskovalni komisiji ni podrobneje pojasnil poslovanja podjetja

Preiskovalna komisija tudi tokrat  – že tretjič – ni dočakala pričanja nekdanjega pomočnika direktorja UKC Maribor za nabavo Petra Weissensteinerja.

Direktor slovenskega podjetja Mark Medical na preiskovalni komisiji ni podrobneje pojasnil poslovanja podjetja

Preiskovalna komisija, ki ugotavlja zlorabe pri prodaji in nakupu žilnih opornic, je danes želela zaslišati dve priči, in sicer Aleša Nanuta, direktorja slovenskega in hrvaškega podjetja Mark Medical ter nekdanjega pomočnika direktorja UKC Maribor za nabavo Petra Weissensteinerja. Medtem, ko se je Aleš Nanut zaslišanja udeležil, pa komisija tudi danes ni pričakala prihoda Petra Weissensteinerja. Petra Weissensteinerja je komisija že dvakrat želela zaslišati, a se je obakrat opravičil zaradi zdravstvenih razlogov. Ker so na komisiji predvidevali, da gre za izmikanje preiskovalni komisiji, so 25. 5. na okrajno sodišče v Maribor dali zahtevo za prisilno privedbo priče. Okrajno sodišče v Mariboru je svojo odločitev komisiji posredovalo neposredno pred sejo komisije, kjer je zavrnilo prisilno privedbo priče, saj je verjelo zdravstvenim opravičilom, ki jih Weissensteiner vsakič znova navede.

Preiskovalna komisija je že sredi maja začela z zaslišanji prič iz podjetja Mark Medical, saj so se glede omenjenega podjetja že leta 2012 pojavila opozorila, da podjetje v Sloveniji prodaja žilne opornice znamke Abbott po nekajkrat višji ceni kot v drugih evropskih državah. Slednje pa se z različnimi pričanji pred preiskovalno komisijo vse bolj potrjuje.

Uvodoma je Nanut spregovoril o korektnem odnosu, ki ga je podjetje imelo do preiskoavlne komisije. Ta odnos je utemeljeval s tem, da je podjetje komisiji posredovalo vso dokumentacijo, ki jo je komisija zahtevala. Nanut je prav tako pojasnil, zakaj ga na zaslišanje v maju ni bilo. Po njegovih besedah vabilo komisije na pričanje sploh ni prišlo do njega.

Predsednica komisije Jelka Godec je nato direktorja podjetja podrobneje izprašala glede  poslovanja podjetja Mark Medical v Sloveniji, glede povezav z družbo KB 1909,  pa tudi glede izobraževanj zdravnikov na račun podjetja. Predsednico komisije je zanimalo tudi poslovanje podjetja z UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Nanut je med pričanjem povedal, da se sam kot direktor podjetja ni ukvarjal s konkretno prodajo posameznega artikla, kot so na primer žilne opornice. Za prodajo tovrstnega kardiološkega materiala je bil po njegovih besedah zadolžen takratni vodja prodaje v Mark Medicalu David Pizziga, ki pa je pred komisijo nedavno že pričal.  V nadaljevanju je direktor podjetja pojasnjeval, da Mark Medical še vedno ustvari največji del prihodkov, je med pričanjem pojasnil Nanut. Po njegovih besedah slovenska podružnica kupuje material, tudi žilne opornice, pri matičnem podjetju v Italiji, ki pa material kupuje neposredno pri proizvajalcih.

Kot je dejal Nanut, je v vlogi direktorja seveda seznanjen z dobavnimi in prodajnimi cenami artiklov, ni pa želel odgovoriti na vprašanje Godčeve, s kolikšnimi maržami je podjetje prodajalo žilne opornice slovenskim bolnišnicam. Tudi v tem primeru se je skliceval na poslovno skrivnost.

Mark Medical je imel pred leti v Sloveniji na področju žilnih opornic tudi do 80-odstotni tržni delež, pri tem pa je Nanut dejal, da tako visokega deleža niti ne more komentirati, saj so za prodajo opornic zadolženi drugi. Je pa podjetje po njegovih besedah imelo visoke deleže tudi v drugih državah.

Na vprašanje predsednice komisije, kako je uprava italijanskega podjetja ocenjevala njegovo delo, Nanut podrobneje ni odgovarjal, prav tako ni komentiral ocene predsednice komisije, da je verjetno svoje delo ob tako visokih dobičkih opravljal uspešno. Nanut tudi ni podrobneje odgovarjal na vprašanja o tem, kako se je delil dobiček v letih 2011 in 2016, saj je ocenil, da je izkaz poslovnih izidov komisija že pridobila in da je vse navedeno v dokumentaciji.

Na vprašanje predsednice komisije, zakaj je podjetje slovenskim bolnišnicam žilne opornice prodajalo tudi mimo javnih razpisov, zgolj na podlagi naročilnic, je Nanut odgovoril, da na naročilnicah ne piše, ali so iz naslova razpisa ali ne.

Nanut je dejal še, da se kot direktor ne srečuje s posameznimi zdravniki, se pa enkrat ali dvakrat na leto sreča z upravami. Glede izobraževanja zdravnikov na račun podjetja tudi ni želel podrobneje odgovarjati, prav tako ni podrobneje odgovarjal na vprašanja predsednice komisije, zakaj je podjetje, ki je imelo tako visoke dobičke, kot je razvidno iz poslovnih rezultatov, najemalo kredite. Enako tudi ni pojasnil, za kakšne namene so se krediti uporabljali. Vse, kar je v zvezi s kreditiranjem podjetja Nanut povedal, je bilo, da so jih uporabljali “za financiranje poslov”. Nanut je glede razporeditve pačil bolnišnicam pojasnil, da so ravnali “skladno z običaji”

Na vprašanja predsednice komisije Jelka Godec, ali so ga preiskovalci NPU glede primera žilnih opornic kadarkoli zaslišali, je Nanut povedal, da ne, da pa je sodeloval kot priča v nekem primeru iz leta 2013, vendar se podrobneje ni mogel spomniti, za kakšen primer je šlo. 

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.