Direktiva EU ne podaljšuje delovnega časa

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu so poslanci razpravljali o Direktivi o delovnem času, ki je trenutno v drugi obravnavi. V razpravi je sodeloval tudi vodja slovenske delegacije v politični skupini Evropske ljudske stranke – Evropskih demokratov (EPP-ED) in podpredsednik SDS dr. Mihael Brejc, ki je v svojem govoru podprl kompromisno stališče Sveta, ki ga je slovensko predsedstvo uspelo doseči v času slovenskega predsedovanja. Dr. Brejc je v svojem govoru poudaril, da: Splošni tedenski delovni čas v Sloveniji ostaja nespremenjen, torej 40 ur oz. 48 ur, vključno z nadurami, in ga predlog Direktive nikakor ne podaljšuje – ostaja takšen kot je sedaj! Trditev nekaterih sindikatov, da se splošni delovni čas povečuje na 60 ur tako ne drži in je čista predvolilna manipulacija. Stališče Sveta EU prvič določa zgornjo omejitev delovnega časa na 60 ur oz. 65 ur, izračunano kot povprečje v obdobju treh mesecev, s tem da delodajalec pridobi soglasje delavca. Podatki za kar nekaj panog kažejo, da nekatere poklicne skupine sedaj delajo tudi več kot 70 ur na teden, ker sedaj ni nobenih omejitev. S sprejetjem te direktive pa to ne bo več mogoče, kar pomeni, da se ravno s to direktivo omejuje povečanje tedenskega dela. slovenske zakonodaje zaradi te direktive ne bo potrebno spreminjati; v državah članicah obstajajo različne ureditve, ko gre za dežurstva in čas pripravljenosti. Načeloma naj bi se aktivni in neaktivni del dežurstva na delovnem mestu štela v delovni čas, neaktivni del dežurstva izven delovnega mesta pa ne. Ker pa se dežurstvo in čas pripravljenosti celo za enaka delovna mesta v državah članicah različno upoštevajo, je smiselno to vprašanje prepustiti nacionalnim zakonodajam in kolektivnim pogodbam.To so glavni razlogi, zaradi katerih bo slovenska delegacija v EPP-ED jutri glasovala proti predlogom sprememb poročevalca Cercasa.