Dinamika gospodarske rasti Goriške regije nekoliko slabša

Občine v Severnoprimorski regiji se soočajo tudi s težavami glede dostopa do širokopasovnih povezav. Poslanska skupina SDS se je danes mudila na celodnevnem obisku v Severnoprimorski regiji. V okviru obiska je potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so vodja PS SDS Jože Tanko, poslanka SDS Eva Irgl ter poslanca Danijel Krivec in Rado Likar spregovorili o izzivih in težavah, s katerimi se srečujejo posamezne lokalne skupnosti v regiji.

Vodja PS SDS Jože Tanko je poudaril, da se poslanke in poslanci SDS v okviru obiskov srečujejo z mnogo različnimi vprašanji, s katerimi se soočajo posamezniki v gospodarstvu, javnih zavodih, v okviru lokalne samouprave. Na podlagi tovrstnih pogovorov in obiskov so poslanke in poslanci zelo dobro seznanjeni z realnim stanjem v Sloveniji, različna spoznanja, pridobljena na podlagi terenskih obiskov pa »uporabljamo tudi pri svojem delu bodisi pri pripravi zakonov ali drugih predlogov.«

Jože Tanko je ocenil, da ima Goriška regija glede na povprečje Slovenije negativne trende in da »Slovenija kot država ni uspešna, Goriška pa po nekaterih pomembnih kazalcih tudi zaostaja za dinamiko zelo počasne rasti v Sloveniji.« Po njegovih besedah je to presenetljivo, tudi glede na to, da »tu govorimo o zelo živahnem prostoru ob zahodni meji.« Tanko je tudi pojasnil, da je v tem mandatu opazen trend zmanjševanja vlaganj v infrastrukturo, ki posebej prizadene kraje, ki so odmaknjeni od središč.  »Včasih je bil problem relacija Gorica – Ljubljana, danes pa so problematične relacije okoliških krajev do Gorice« je dodal Tanko.

Med težavami, s katerimi se sooča regija kot celota, je vodja PS SDS omenil predvsem neuspešen razpis glede optičnih povezave, na katerega so kandidirale različne občine, ki so sicer ustrezale razpisnim pogojem, a bile izločene iz različnih razlogov. 

Vodja PS SDS je povedal tudi, da so gospodarstveniki poslanke in poslance opozorili, da bi država morala sprejemati ukrepe, ki  bodo delovali v smeri ohranjanj zdravih jeder v podjetjih. Pri tem je Tanko opozoril, da se v pogovorih razpravlja večinoma o ukrepih, ki jih je PS SDS predlagala že na začetku mandata te vlade. »Tu lahko rečemo samo to, da  ti ukrepi, o katerih sedaj govori vlada (npr. plačilni roki in poenostavitev poslovanja) prihajajo z dvoletno zamudo,« je povedal Tanko in spomnil, da je PS SDS predlagala štiri različne pakete gospodarskih ukrepov, a noben predlog s strani koalicije ni bil sprejet.  »Sedaj pa vlada prihaja z nekaterimi ukrepi, ki smo jih mi predlagali pred dvema letoma, čas pa je za to prepozen, kajti gospodarstvo se je izčrpalo, likvidnega denarja ni, jamstvene sheme pa so  odpovedale,« je dejal Tanko. Ob tem je dodal, da so dodaten problem v slovenskem prostoru tudi zlorabe, ki se pojavljajo s t.i. »tihimi družbami« in pa v različnih stečajnih postopkih. Vodja PS SDS je poudaril, da je poslanska skupina že predlagala zakone, s katerimi bi se tovrstnim deviacijam naredilo konec, s čimer bi lahko ohranili nekatera finančna sredstva, »vendar pa koalicija naše predloge vztrajno zavrača.«

Poslanka SDS Eva Irgl je izpostavila aktualne teme, vezane na tisti dve občini, iz katerih sama izhaja kot poslanka torej, občini Ajdovščina in Vipava. Pri tem se je osredotočila na problem financiranja  gradnje osnovne šole v Ajdovščini, nevarnost plazov in težave z odvodnjavanjem na cesti Razdrto-Podnanos. Poslanka je pojasnila, da ministrstvo za šolstvo in šport v letu 2011 ne namerava sofinancirati osnovne šole v Ajdovščini, čeprav ima le-ta že podpisano pogodbo z izvajalcem, kar pomeni, da bo celotna investicija na plečih občine, zaradi česar bodo izpadle nekatere druge načrtovane investicije. Ob tem je opozorila, da  trenutno osnovna šola deluje na treh lokacijah, da je ena od teh stavb na potresno nevarnem območju, »kar pomeni, da so ogrožena življenja otrok in vseh tistih, ki delujejo v učnem procesu.« Po njenih besedah bi država morala »resno pristopiti k temu problemu  in zagotoviti interventna oziroma finančna sredstva«

Irglova je prav tako omenila pereče težave v povezavi s plazovi v občini Ajdovščina. Pojasnila je, da je na pristojna ministrstva naslovila že precej poslanskih vprašanj v zvezi s sanacijo različnih plazov in plazišč (npr. Stogovci, Slano blato ipd.). Ocenila je, da bi morala država v primeru plazov na Ajdovskem bolje odreagirati in pristopiti k preventivnemu reševanju.

Glede občine Vipava pa je poslanka Irglova izpostavila predvsem obnovo Lantierijevega dvorca, pri čemer je poudarila, da so sredstva za obnovo zagotovljena iz evropskih skladov zagotovljena in ob tem izrazila upanje, da bo s pomočjo le- teh in po obnovi dvorca novogoriška univerza nekatere svoje programe  čimprej  prenesla v Vipavo.

Bovški župan in poslanec SDS Danijel Krivec je poudaril, da »regija ne glede na vse trende precej bolj zaostaja v smislu kazalcev kot pa celotna Slovenija, kar ni dobro.« Kot eno izmed trenutno bistvenih težav, s katerimi se regija sooča, je omenil dostop do širokopasovnih povezav, ki ga ni, ali pa je omejen. Pojasnil je, da navkljub poudarjanju, da so širokopasovne povezave v smislu ohranjanja poseljenosti podeželja in prednosti, ki jih te povezave na takšnem območju lahko omogočijo, predvsem v ohranjanju novih delovnih mest, nujno potrebne in da je zaskrbljujoče, da so bile občine, ki so se prijavile na razpis visokošolskega ministrstva  za sofinanciranje, zavrnjene. Ob tem je dodal, da gre za problematiko, ki je  vezana na celotno območje Goriške regije, skupna pa je tudi mnogim drugim ruralnim območjem v Sloveniji.

»Druga težava, na katero smo bili opozorjeni ob našem obisku, so uredbe, ki jih sprejema Ministrstvo za okolje in prostor na področju oblikovanja cen komunalnih storitev, pri čemer gre za čiščenje odpadnih voda in odpadkov, kjer navkljub večkratnim pozivom, da bi se območja v Sloveniji razdelila na gosto naseljena in ruralna območja z različnimi kriteriji in donosnostjo investicij, do tega še ni prišlo,« je dejal bovški poslanec. Povedal je, da se na podlagi uredbe določajo obveznosti, ki za občine predstavljajo veliko oviro, saj bi občine morale vse stroške, ki so se skozi investicije na tem področju povečale, naprtiti uporabniku, »kar pa ni sprejemljivo«, saj se na ta način uporabnika preobremeni.

Krivec je izpostavil tudi čezmejno sodelovanje in spregovoril o ideji oziroma predlogu za oblikovanje sklada za preprečevanje terjatev. »Gre za to, da bi država prevzela del odgovornosti za poplačilo in razbremenitev malih podjetij in obrtnikov pred težavo, ki jo povzroča neplačevanje velikih sistemov,« je povedal Krivec.

Poslanec s področja Idrije Rado Likar pa je spregovoril predvsem o tem, da so se negativni gospodarski kazalci idrijskega dela Severnoprimorske regije že obrnili na pozitivne, predvsem na račun paradnih podjetij Hidria in Kolektor. »Sedaj imata obe podjetji naročila v tolikšni meri, da jih skorajda ne zmorejo,« je dejal Likar in dodal, da se znaki okrevanja kažejo tudi v tem, da idrijskima paradnima gospodarskima konjema primanjkuje nekaj več kot 500-600 usposobljenih delavcev.

Kot problem pa je bilo v okviru obiska poslancev SDS v Idriji navedeno predvsem financiranje vzdrževanja cest, predvsem tistih, ki so na plazovitem območju, ali pa cest, ki jih je treba ob različnih vremenskih razmerah ustrezno očistiti, za kar gredo velika finančna sredstva iz občinskih proračunov. Likar je ob tem pojasnil, da je iz lokalnih skupnosti slišati pozive, da bi se zakonodaja na tem področju morala izboljšati. Idrijski poslanec je spregovoril tudi o problemih in izzivih, s katerimi se srečujejo posamezniki, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pri tem pa je opozoril predvsem na kmetijske subvencije in pa na pretirano birokratizacijo kmetijske dejavnosti.