Dinamika financiranja in izvajanja evropskih projektov

Bo vsem zastavljenih projektov uspelo počrpati evropska sredstva, ki so zanje predvidena? Poslanke in poslanci so na 30. redni seji Državnega zbora postavljali poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Zvonko Lah je postavil poslansko vprašanje ministru brez resorja, odgovornemu za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Boštjanu Žekšu. Poslanca je zanimala uspešnost črpanja evropskih sredstev in dinamika izvajanja zastavljenih projektov.ZVONKO LAH: Spoštovani predsedujoči, gospoda ministra, kolegici in kolegi.
Gospod minister, vi ste že v dobrih dveh letih četrti minister kateremu postavljam podobno vprašanje, pa do zdaj še nisem dobil pravega odgovora, in tudi danes ga ne pričakujem, ker ste minister z najkrajšim mandatom in najmanj v tej problematiki. Verjetno pa bo pripomoglo, da so bo od zdaj naprej kaj zganilo. Namreč, gre za črpanje evropskih sredstev iz operativnih programov. V letu 2007 je prejšnja vlada izpogojevala kar precejšnjo kvoto črpanja evropskih sredstev v osnovi operativnih programov in sedanja Vlada je v lanskem letu poslala v Bruselj spremembo operativnih programov. Evropska skupnost je to v aprilu letošnjega leta potrdila. Namreč dotaknil bi se najbolj operativnega programa razvoj okoljske in prometne infrastrukture, kateri ima šest razvojnih prioritet in najbolj problematična se mi zdi ta četrta razvojna prioriteta ravnanja s komunalnimi odpadki in pa peta – varstvo okolja, področje voda. Namreč tukaj so projekti, ki so najobsežnejši oziroma rabijo tudi najdaljši rok priprave. Gre za komunalno infrastrukturo in do sedaj smo vedno, sem spraševal, kakšno je stanje pripravljenosti teh projektov glede na izvedljivost. Namreč smo leta 2011, gospod Györkos je trdil svoj čas, da v kolikor se ti projekti ne pričnejo fizično graditi v 2012, da bo prepozno in ne bomo počrpali teh sredstev. Gre za ravnanja s komunalnimi odpadki za 155,5 milijona evrov in za ravnanje oziroma varstvo okolja na področju čiščenja in odvajanja komunalnih voda, vodooskrbe in varstva pred poplavami za skoraj 400 milijonov evrov. Do sedaj še nismo dobili odgovora, čeprav tudi odbor postavlja vprašanje:
V kakšni fazi so pripravljenosti ti projekti? Kdaj se bodo pričeli izvajati in kakšna je dinamika izvajanja teh projektov, ker vemo, da do 2013 morajo projekti biti zaključeni oziroma da se sredstva lahko črpajo do leta 2015.

DR. BOŠTJAN ŽEKŠ: Gospe in gospodje, gospa poslanka, poslanci! Gospod Lah, jaz se vam zahvaljujem za to vprašanje, ker je izjemno aktualno in izjemno pomembno, če ne drugega zato, kar v okviru tega operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture ima Slovenija na razpolago dobro milijard in pol, slabo milijardo in 600 milijonov. To prihaja iz kohezijskega sklada in v manjši meri iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Namenjeno je pa, kot ste sam rekel, delno okolju, večji objektom, čistilnim napravam, kanalizaciji, vodovodnim sistemom, protipoplavni zaščiti, trajnostni rabi energije in po drugi strani večjim prometnim objektom, železnicam, cestam, vodam itn. Stvar raste, predvsem raste počasi, zato ker so to dolgotrajni projekti in če gledamo najprej na dodelitev sredstev uporabnikom po posameznih letih, prvo leto 2007, samo 15 milijonov, drugo leto 840 milijonov, 2009 – 255 milijonov in 2010 – 320 milijonov. To se pravi, interesa je vedno več in če vse to seštejemo, do sedaj imamo porabe, namenske porabe približno 800 milijonov, kar pomeni, da smo nekje na polovici, malo čez polovico. Seveda pa predno dobimo denar iz Bruslja nazaj, pa traja, ker mora biti projekt končan. To se pravi, do sedaj smo dobili nazaj iz Bruslja, če še letošnje leto štejem, recimo 250 milijonov, malo več morda. Letos bomo tudi primerno vsoto razdelili in posredovali v Bruselj, tako da jaz ne bi bil popoln pesimist. Stvari potekajo, seveda pa z velikimi težavami. Ena od velikih težav je umeščanje v prostor. Tu je že za čistilne naprave težko, da ne govorimo o železnicah in podobnih stvareh.
Druga stvar je to, da imamo zakon o javnem naročanju, kjer se skoraj da vsi pritožijo. Ko je projekt izbran na razpisu, vsi ki so izgubili se pritožijo in pritožbeni postopek, revizija, ki naj bi trajala po pravilih en mesec, lahko traja eno leto, lahko traja dve leti. In tretji razloga za to počasnejše črpanje so stečaji gradbenih podjetij, ki pač ustavi. Ampak kljub temu, glede na plan, ki ga imamo, če bi želeli dobiti denar nazaj iz Evrope, ki smo ga dali za leto 2011, smo že zdaj pokriti. To se pravi kar bomo pridelali zdaj v drugi polovici leta je dobiček, če temu tako grdo rečem. To se pravi črpamo sorazmerno v redu, lahko bi pa bistveno, bistveno boljše. Samo bi se morali drugače organizirati. Hvala.

ZVONKO LAH: Kakšna slučajnost. Oba ministra, ki sodelujeta tukaj kot posredniški telesi so tukaj prisotna, zato bom mogoče malo bolj konkreten. Glede prometne infrastrukture se ve, težave so bile že izrečene, tudi avtocesta tam stoji zaradi stečajev gradbenih firm, ampak tam je še čas, da se to počrpa. Večji problem je z mojimi investicijami. Namreč potrjena operacija je še zelo na začetku. Za kakšen projekt je potrebno najmanj dve leti, da je projekt izveden, kaj šele, da se sredstva vrnejo. Zato to ni merljivo.
Kar se tiče pa teh dveh prioritet pa mislim, da je problem pri ravnanju z odpadki, kjer so nekateri projekti bili delani že pred petimi leti in verjetno so zaradi novih evropskih direktiv že mogoče zastareli projekti pa bi lahko z novo tehnologijo marsikaj prišparali, predvsem z ločevanjem in zbiranjem od vrat do vrat pa tudi odvajanje in čiščenje komunalnih voda, aglomeracije, mislim, da niso posrečene, ponekod socialno nesprejemljive. Naslednje vprašanje poslansko, če bom imel še priliko v jeseni bo ministru Žarniću iz tega področja. Ker tukaj imamo občine težave sedaj pa z rebalansom se pa jemljejo ravno sredstva po 23. členu občinam, ki so bila namenjena s strani občinam za sofinanciranje teh projektov za lastne deleže in nastopila bo zopet nova težava. Jaz se bojim, da se bomo zapletli. Kot ste sam povedal, je od milijardo 600, približno 250 milijonov počrpanih sredstev. Se pravi 15%, še ne, vse ostalo pa je še za počrpati. To črpanje pokritosti, nepokritost, mislim, da ni za primerjati. Potrebno je pogledati posamezne projekte, izvedljivost in kdaj bodo izvedena počrpana sredstva.

DR. BOŠTJAN ŽEKŠ: Ja, se strinjam z vami, da je treba posamezen projekte pogledati. Mislim, s tem črpanjem pri dolgoletnih projektih je seveda tako, da zaostanek je vedno, na koncu bomo dobili vse ko bo gotovo. Ampak mi pripravljamo oziroma SSVLD pripravlja zdaj neko analizo do jeseni, kdo črpa, kdo ne črpa, potem bomo vključili evropske organe, ki se ukvarjajo z oceno ali je izvedljivost enega projekta, ki teče, verjetna ali ni in potem bo potrebno to prerazporediti. Znotraj operativnih programov je to sorazmerno lahko, med njimi se je pa treba malo potruditi, ampak če bo šlo za to ali bomo denar porabili ali ga ne bomo, mislim, da ga je bolje porabiti. Hvala.