Dimitrij Kovačič ob prvi obletnici dela preiskovalne komisije

Minilo je eno leto odkar je preiskovalna komisija začela z delom. Do sedaj je imela osem sej, naslednja seja bo 15. junija. Dimitrij Kovačič, poslanec SDS in predsednik komisije je povedal, da je bilo doslej pred komisijo zaslišanih 12 prič. Prihodnji teden sta povabljeni dve priči in pred parlamentarnimi počitnicami, naj bi bila sklicana še ena seja. Med zaslišanimi pričami so prevladovali tožilci. Dve priči sta bili s t. i. terena, torej izmed ljudi, ki so na lastni koži občutili anomalije sistema oziroma anomalije v postopkih pred državnimi tožilstvi. V tem času je bilo na preiskovalno komisijo naslovljenih ogromno pisem, ki se nanašajo na prek 80 različnih zadev. Večinoma gre tu za lokalne povezave nekaterih tožilcev z lokalnimi veljaki. Pristojnost komisije je ugotoviti morebitno tovrstno povezanost med delom tožilcev in politikov. Dimitrij Kovačič na podlagi svojih izkušenj trdi, da taki primeri obstajajo, kar je nedopustno, saj mora biti tožilec pravičen, objektiven in nepristranski. Problem, ki so ga pri preiskovalni komisiji zaznali in ga bodo tudi podrobneje raziskali je ta, da tožilstvo v nekaterih zadevah ne začne postopka, čeprav naj bi obstajali vsi elementi za to, da bi tožilstvo moralo odreagirati. V posameznih primerih je zadeva pometena oziroma pospravljena v predal do trenutka, ko zadeva zastara in pregon ni več mogoč. Več zadev je tako ležalo v predalih in do pregona ni nikoli prišlo. Zaslišanci preiskovalne komisije so bili večinoma tožilci na visokih vodilnih položajih. Pri tem je preiskovalno komisijo zanimalo predvsem, zakaj je prišlo do zaostankov pri delu posameznih tožilstev in tožilcev. Po besedah zaslišancev je bilo za nepregledno delo podrejenih tožilcev v glavnem kriv slab informacijski sistem in reforma tožilstva iz leta 1995. Take izgovore Dimitrij Kovačič osebno ocenjuje za neresne, saj je interni predpis o poslovanju tožilstev zelo jasen. 80. člen državnotožilskega reda zelo natančno navaja:«da je tožilec dolžan svoje delo v posamezni zadevi opraviti v 90-ih dneh«. Zato tovrstni izgovori niso najbolj primerni. Če pride do takih težav, pa je tožilec dolžan o tem obvestiti vodjo tožilstva. Na drugi strani vemo, da je od reforme tožilstva preteklo že 10 let in zato izgovarjanje na to reformo ni najbolj primerno. Značilnost obdobja, ki ga preiskujejo v komisiji so tudi nekatere zelo spektakularne aretacije, ko so bile z vsem medijskim »pompom« objavljene aretacije znanih osebnosti, kot na primer v primeru Popovič, Zavar ali pa afera Komunala iz Novega mesta. Osumljeni so bili koruptivnih kaznivih dejanj, na koncu pa je zadeva izvodenela in izkazalo se je, da s temi zadevami ni bilo nič posebnega. »Očitno je šlo le za ustvarjanje nekega trenutnega vtisa pred javnostjo, ne glede na kasnejše učinke«, meni Dimitrij Kovačič. Pri delu komisija opaža tudi pomanjkljivosti kazenske zakonodaje. Tako na primer velika koruptivna dejanja in gospodarski kriminal kot taka v kazenskem zakonu niso natančno določena  in je pravna kvalifikacija pogosto nemogoča ali pa zelo otežena. Določenost v zakonu pa je temeljna predpostavka za obtožbo in kasneje za končno tožbo. Tega so se tvorci kazenske zakonodaje verjetno premalo zavedali, zato so težave še danes. Čeprav komisija obravnava obdobje od 2000 do 2004, so te težave s pregonljivostjo tovrstnih dejanj prisotne. V zakonodaji niso specificirana kazniva dejanja kot so ropi, finančne prevare, ilegalno trgovanje, laži in podobno. Med tranzicijo se je zato lahko marsikdaj nemoteno bogatilo z nepoštenimi posli, ki pa niso bili sankcionirani. Dostikrat tudi zaradi omenjenih težav. Zelo poznan je izrek nekdanje generalne državne tožilke, Zdenke Cerar, da velika svinjarija še ni kaznivo dejanje. To je po eno strani res. Nikjer v zakonodaji ni namreč zapisano, da je velika svinjarija kaznivo dejanje. Ampak vendarle, če govorimo o veliki svinjariji mislimo na stvari, ki so se zgodile. »Če smo vestni, bi morali znotraj njih poiskati elemente kaznivih dejanj in tudi začeti postopek obtožbe«, je prepričan Dimitrij Kovačič. Na tem področju je bila ta izjava velika potuha marsikateremu tožilcu, da ni ustrezno začel s kazenskim pregonom. Med delom je preiskovalna komisija ugotovila tudi morda bolj obroben primer ampak vendarle konkreten. In sicer, da je na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju v velikem številu zadev, ki so se nanašale na poslanca Ruparja, vedno postopke vodil tožilec Boštjančič. Kot pojasnilo, je vodja okrožnega državnega tožilstva v Kranju Irena Kuzma sporočila, da so posamezni tožilci specializirani za posamezna področja. Iz tega bi lahko sklepali, da je tožilec Boštjančič specializiran za politike. Tovrstna specializacija pa po mnenju Dimitrija Kovačiča ni primerna. V letošnjem letu bo komisija skušala sklicati še eno sejo, na kateri bodo zaslišani ljudje iz prakse. Eden od potencialnih zaslišanih prič je v neformalnem pogovoru Dimitriju Kovačiču povedal, da mu je ljubljanski okrožni državni tožilec, tedanji vodja gospodarskega oddelka, povedal,  da zadeva z njegovim primerom ni šla v nadaljnje postopanje zaradi prehudih političnih pritiskov. Če bo Dimitrij Kovačič na naslednji seji preiskovalne komisije dobil podporo, bo tega človeka poklical kot pričo, da bo to izjavo potrdil tudi pred komisijo. Torej, če se ne bo premislil, bo ta dokaz podlaga za naprej. Pri preiskovanju dela tožilcev je komisija opazila tudi to, da marsikdaj tožilci, ki sprejmejo neko odločitev, to odločitev ne obrazložijo tako, kot se od njih zahteva. Ta utemeljitev oziroma obrazložitev pa je pogoj, da je odločitev sprejeta. Vse prevečkrat tožilci samo formalno, zelo na kratko nekaj napišejo. Taka obrazložitev je po mnenju Dimitrija Kovačiča bolj zaradi obrazložitve same, kot pa da bi ta obrazložitev bila temelj za odločitev. Vzrok za odločitev mora biti podan vsebinsko in ne formalno. Na te pomanjkljivosti bo komisija opozorila v svojem poročilu in predlagala ustrezne spremembe. Predsednik preiskovalne komisije pričakuje, da bo prvo vmesno poročilo obravnavano v prvi polovici naslednjega leta, zaključno poročilo pa ob koncu mandata.