DeSUS še zdaleč ni edini poklican za reševanje težav upokojenske populacije v Sloveniji

Mag. Zvone Zinrajh, aktualni predsednik mariborskega odbora SDS, med drugim pa tudi predsednik Kluba seniork in seniorjev SDS ter podpredsednik združenja seniorjev, ki deluje pod okriljem Evropske ljudske stranke, je bil na volilni seji 8. decembra v Ljubljani izbran za novega predsednika Koordinacije seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS) in je s tem odgovornost za vodenje koordinacije v prihodnjem enoletnem obdobju prevzel od dr. Mateje Kožuh Novak, ki je organizacijo vodila do leta 2012. Vse od takrat se KOSOS ni sestal.

KOSOS je krovna organizacija seniorskih in upokojenskih organizacij, ki od ustanovitve leta 1991 združuje civilnodružbene seniorske in upokojenske organizacije, po prenovi leta 2007 pa še tovrstna združenja, ki delujejo pod okriljem političnih strank. Trenutno je aktivnih 20 članic, ki so delovale pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), poslej pa bo KOSOS znova samostojen organ, ki bo skrbel za interese članic in se aktivno vključeval v reševanje ključnih izzivov upokojenstva.

Mag. Zinrajh, kaj je in bo tudi v prihodnje pod vašim vodstvom bistvo delovanja KOSOS, za kaj se ta organ zavzema?

»Bistvo delovanja so skupna načela, soglasja pri sprejemu sklepov, zaključkov in predlogov, podanih na sejah in se nanašajo na situacijo v vseh segmentih upokojenstva. Ne samo na področju porazne demografske podobe ter slabe sinergije ozirima skrbi med mladimi in starejšo populacijo, temveč tudi na področju sprejemanja zakonodaje, ki zadeva upokojenstvo.

Če povzamemo, so naš ključni interes zdravstvena zakonodaja,  pokojninska zakonodaja, pravzaprav lahko rečemo reforma, nenazadnje pa tudi demografski sklad, ki ga pripravlja aktualna vlada in nikakor ne zagleda luči sveta, čeprav se od slednjega veliko pričakuje. Na zadnji, volilni seji KOSOS, smo demografskemu skladu namenili veliko pozornosti. Ugotavljamo namreč, da sredstva, ki bodo prenesena iz KAD na demografski sklad, še zdaleč ne bodo zadoščala za pokritje primanjkljaja v pokojninski blagajni, ki se financira iz državnega proračuna.

Javnosti je poznan znesek približno milijardo tristo milijonov evrov, ki jih v proračunu potrebujemo za izplačilo pokojnin. Prav tako smo se zavzeli za dvig pokojnin in izplačilo regresa vsem upokojencem, a ne za linearen dvig pokojnin, temveč je potrebno pokojnine zvišati predvsem tistim, ki so sedaj pod pragom revščine. Ugotavljamo, da je takšnih upokojencev v Sloveniji približno 370 tisoč.«

Ključne poudarke iz volilne seje KOSOS, ki ste jih predstavili, bo novo vodstvo vključilo tudi v svoj program delovanja. S čim ste pravzaprav prepričali članstvo, da so vas podprli pri vodenju tega organa, katerega delovanje nameravate zastaviti na povsem novih temeljih?

»To je dobro vprašanje, saj sam in nekateri, ki so mojo kandidaturo podpirali, potem, ko smo izvedeli, da me bodo predlagali za predsednika KOSOS, pravzaprav nismo verjeli, da bi lahko nekdo iz desnosredinske politične opcije prevzel vodenje takšne koordinacije, saj to doslej ni bila praksa. Pravzaprav sem se predstavil samo v nekaj stavkih, saj so predlagatelj in podporniki moje kandidature, med njimi zlasti Anton Bogataj, predsednik seniorjev v Slovenski ljudski stranki, in ga. Pančur iz Zveze sindikatov upokojencev, predstavili moje dosedanje delovanje. Poudarili so mojo funkcijo, ki jo opravljam v okviru Evropske ljudske stranke, torej združenja evropskih seniorskih organizacij, kjer sem podpredsednik.

Morda sta bili »pika na i« pri tej moji kandidaturi vodenje oziroma koordiniranje seniorskih organizacij pomladnih strank, ter nenazadnje tudi organiziranje mednarodne konference evropskega seniorskega združenja, delujočega v okviru Evropske ljudske stranke, ki je bila v Ljubljani pred mesecem in pol in kjer smo odpirali zelo pomembne teme za Evropo in tudi za Slovenijo: vprašanje demografskih sprememb in kako se jih lotiti v luči kriz, ki nastajajo v Evropi, zlasti pa migrantske krize, ki je pravzaprav pogojena tudi s sedanjo demografsko sliko Evrope. Evropa se namreč stara, Slovenija se stara, v nekaterih delih sveta pa vidimo, da je nataliteta v primerjavi z Evropo povsem drugačna.«

Na področju seniorske in upokojenske problematike imate zelo bogate izkušnje in veliko strokovnega znanja. Ali ocenjujete, glede na to, da je pri vaši izvolitvi prišlo do nekakšnega odstopanja od dosedanje prakse, ko so pri volitvi organov stranke pretehtali politični in ne strokovni kriteriji, da je tudi med upokojenskimi in seniorskimi asociacijami končno prišlo do spoznanja, da je za uspešno reševanje njihove problematike potrebno združiti moči na bolj strokovni podlagi, ne pa, da se upokojenska in seniorska združenja politično delijo?

»To je bila ena izmed mojih iztočnic, saj menim, da moramo izhajati predvsem iz težav in ukrepanja, da se iz težav, ki bremenijo upokojensko populacijo v Sloveniji, tudi izkopljemo. Pri tem je treba stopiti kakšen korak nazaj morda tudi v političnih pogledih in se zavzeti za to, da prevladata stroka in razum in to so na včerajšnji volilni konferenci pravzaprav vsi z veseljem podprli. Problem, ki ga vidim glede dosedanjega organiziranja in vodenja, je ta, da je KOSOS zaspal takrat, ko ga je nazadnje vodila dr. Mateja Kožuh Novak, torej zdaj že nekaj let. Četudi je KOSOS obstajal na papirju, je bil nekakšen brezzobi tiger in ni imel nikakršnega vpliva na dogajanja tam, kjer se o temah, ki nas zanimajo, dejansko odloča – v odnosu do aktualne vlade in v parlamentu.

Če bomo dovolj prodorni, da bomo v sozvočju z ZDUS, kar je pomembno, kajti ZDUS povezuje skoraj 250 tisoč upokojencev, našli neka skupna stališča in vsa ta društva v KOSOS in ZDUS spravili na isti imenovalec, potem bodo naši predlogi glede težav, ki nas pestijo, padli tudi na plodna tla, da to ne bo več le nekakšno brezplodno razpravljanje in bomo morda na takšen način postali celo partner pri odločanju. Ne le, ko gre za nas same, se pravi za upokojence, temveč hkrati tudi vladi. Ta sinergija je pomembna, zlasti sedaj, ko toliko mladih odhaja v tujino “s trebuhom za kruhom”, ker ni zaposlitve, in ob tem dejstvu izgubljamo na številnih področjih, istočasno pa se državna blagajna, v katero prispevajo zaposleni, tanjša, kajti naši državljani, ki so zaposleni, v tujini prispevajo v tuje blagajne in ne slovensko.«

Kakšna so vaša pričakovanja glede drugih, zlasti državnih organov v okviru njihovih resornih pristojnosti – ali bodo bolj prisluhnili vašim predlogom pri reševanju problematike upokojenske populacije?

»Problem, ki ga vidim, je ta, da so v KOSOSU iste ekipe oz. isti člani, ki so bili prej. Svoj čas je prevladovalo prepričanje, da je DeSUS tisti, ki naj bi upokojensko problematiko usklajeval in skrbel za upokojence. Pa temu ni tako. Obstaja še veliko drugih institucij, ki so poklicane za to vlogo, nenazadnje je med njimi tudi KOSOS. Ker ta v preteklosti svoje vloge ni odigral, slednje v sedanji situaciji predstavlja nek deficit. Seveda pa je potrebno najti stik tudi s tistimi ministrstvi in resorji, katerih naloge zadevajo upokojenstvo.

Ko se usklajujejo pokojnine, bomo vztrajali pri stališču, da morajo le-te biti bolj progresivne, kot doslej. Minimalni dodatek, ki smo ga prejeli in mu pravijo »izredna uskladitev«, je namreč kaplja v morje. Že januarja se pričakuje redno povečanje pokojnin za 1,15 odstotka, kar nekomu, ki ima dvesto ali tristo evrov pokojnine, ne pomeni veliko, če bo šlo za linearnost. In slednje glede na bruto družbeni produkt, ki ga Slovenija sedaj dosega, ni pravo razmerje. Ali bomo tu uspešni, koliko bomo slišani, bomo videli.

Mi začenjamo optimistično in skušali bomo najti sozvočje ne le v ZDUS in ostalih institucijah, ki delujejo na tem področju, temveč tudi v državni upravi, torej tam, kjer se o tem odloča.«

Pripravila: Blažka Kramar