Demokracija: Izogibajo se revidiranju producentov

Objavljamo članek iz tednika Demokracija, ki je bil objavljen 9. julija 2009 in ki je ob nedavni zamenjavi direktorja Viba filma še vedno aktualen. Računsko sodišče, ki ga vodi Igor Šoltes, je končno izdalo revizijsko poročilo o poslovanju Filmskega sklada (FS) s poudarkom na letu 2007, poročilo pa je bilo, na kar smo v tedniku že večkrat opozarjali, negativno.Negativno oceno si je s tem revizijskim poročilom znova prislužil tudi Šoltes sam. Prvi konflikt: revizijsko poročilo FS namreč ne zajema celovitega pregleda porabe javnih sredstev, ker Šoltes ni revidiral porabnikov oziroma prejemnikov davkoplačevalskih sredstev – filmskih producentov. Poročilo zato ne rešuje bistvenega vprašanja, ali so javna sredstva porabljena zakonito, namensko in gospodarno ali pa morebiti dobršen del teh sredstev konča v zasebnih žepih. Omenimo naj, da producenti prejmejo za celovečerni film tudi do 900.000 evrov davkoplačevalskega denarja in brezplačne usluge filmskega studia Viba film v višini nekaj sto tisoč evrov. Dejstvo je, da FS, ki je po zakonu zadolžen za sofinanciranje filmske produkcije v Sloveniji, deli javni denar za namene filmske realizacije in sorodnih projektov, porabljajo pa ga filmski producenti. Z vprašanjem, kako ti porabljajo javni denar, se Šoltes najverjetneje namenoma ni ukvarjal, zato si je prislužil prvi »rdeči karton«. Zaradi tega zvenijo prazno tudi javne obljube vladajoče koalicije, da bodo v prihodnje pazili predvsem na finančno disciplino pri vseh, ki so odvisni od države oziroma dobivajo od nje denar. Vlada bo zaradi selektivno izbranih in ciljno usmerjenih revizij računskega sodišča, ki se očitno izogiba pregleda poslovanja posameznih subjektov – prejemnikov javnih sredstev, zelo težko zagotovila obljubljeno finančno disciplino v državi.Še bolj konfliktnoŠoltes pa se ne izogiba poglobljenim raziskavam v zvezi s plačili v. d. direktorjem FS, ki ne spadajo med vladajočo politično opcijo, medtem ko zanj delo sedanjega v. d. direktorja Denisa Miklavčiča, ki je bil v. d. direktor tudi v letu 2007 in je blizu stranki Zares, ni sporno, četudi je hkrati tudi samostojni podjetnik in na ta naslov prejema izplačila za opravljanje funkcije direktorja javnega sklada. Čeprav je bilo že nič kolikokrat pojasnjeno, da so zaradi razrešitve nekdanje direktorice, ki ni izvedla filmskega programa 2005/2006, in začasne odredbe sodišča morali sklad voditi v. d. direktorji na podlagi samega zakona, Šoltes tega ni upošteval. FS pa se tudi po menjavi oblasti ukvarja z enakimi in še hujšimi težavami, saj je vlada, tokrat brez tehtnega razloga, razrešila direktorico Stergelovo, ki je na sodišču dosegla začasno odredbo (in med tem že dobila tožbo), zaradi katere sklad že drugič vodi v. d. direktor po pooblastilu Denis Miklavčič. Njegove funkcije se Šoltesu ne zdijo problematične in nezakonite, čeprav so Miklavčiča kot svojega predstavnika v nadzorni svet FS imenovali filmarji in producenti. Kot član nadzornega sveta opravlja Miklavčič funkcijo direktorja in istim producentom, ki so ga na sklad predlagali, deli javni denar. Pa to še ni vse. Miklavčič se, čeprav je v. d. direktorja FS, še naprej ukvarja s filmskim oz. umetniškim ustvarjanjem in je registriran kot samostojni podjetnik Organizacije umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, Denis Miklavčič, s. p. Skoraj ne verjamemo, da je Miklavčič s tem seznanil Kosovo protikorupcijsko komisijo. Kot kaže, se smeji v brk tudi Dragu Kosu, predsedniku komisije, saj je za naš časopis potrdil, da bo sofinanciral dodatno sanacijo filmov Mokuš in Traktor, ljubezen in rock’n’roll, in to kljub Kosovemu načelnem mnenju v zadevi Mokuš. Kot razlog za sanacijo je Miklavčič navedel, da za projekta »niso poravnani vsi računi«. Koga je imel v mislih? Znano je, da je Miklavčič osebno sodeloval pri filmu Traktor, ljubezen in rock’n’roll režiserja Branka Đurića – Đura, ki je po pisanju medijev v preiskavi zaradi davčnih utaj in vrtiljakov, in da je Drago Kos že zavzel stališče, da takšna oseba oziroma direktor ne bi smel odobravati sredstev projektu, pri katerem je sam sodeloval. A to še ni vse. Miklavčič, ki je pri svojih petdesetih letih diplomiral na sporni koprski fakulteti za menedžment in je zelo blizu stranki Zares, je tudi predsednik sindikata SUKI, zato se je zanimivo vprašati, kako lahko človek, ki je direktor oz. nadrejen delavcem in strankarsko usmerjen, zastopa interese delavcev zoper sebe kot delodajalca in vladajočo koalicijo. Niso samo glasne govorice o nezadovoljstvu zaposlenih na FS, ampak še zmeraj odmeva tudi Miklavčičeva izjava iz leta 2008, da upa, kako bo »nova politika« premogla dovolj modrosti, da bo na odločujoča mesta postavila prave ljudi, katerih odlika bo strokovnost, visoka morala, etika in kultura in ne samo politična pripadnost. »Nova politika« stranke Zares in vladajoče koalicije te modrosti po pričakovanjih ni premogla, računsko sodišče s Šoltesom na čelu pa »napak« te koalicije ne obsoja in se do njih ne opredeljuje, zato si Šoltes zasluži drugi »rdeči karton«.Najbolj konfliktnoLe zakaj bi računsko sodišče obsojalo napake in nezakonitosti »nove politike« in pregledovalo porabo javnega denarja tam, kjer se ta denar za film dejansko porablja, to je pri filmskih producentih, ko pa ima tudi samo od tega koristi? O tem, da je dokumentarni film o vrtu Sama Jereba, vrhovnega državnega revizorja računskega sodišča, posnel režiser Metod Pevec, smo že pisali. Nenavadno je, da tako uveljavljeni režiser, kot je Pevec, ki navadno snema celovečerne igrane filme in sodeluje tudi s tujino, posname »reportažo« o vrtu in tovrstnih konjičkih nekega revizorja. Ni pa nenavadno, če vemo, da FS revidira ravno računsko sodišče, kjer je Samo Jereb zaposlen, Pevec pa je zaradi svojih funkcij v zakonskem navzkrižju interesov, na katerega bi morale pristojne institucije opozoriti in reagirati. Metod Pevec je namreč namestnik predsednika sveta filmskega studia Viba film, ki ponuja brezplačne storitve izvajalcem nacionalnega filmskega programa, ki ga sofinancira FS. Prav te dni je FS potrdil sofinanciranje Pevčevega filma Teža neba, ki mu bo del storitev ponudila tudi Viba, njihovo izvajanje pa bo nadziral kar Pevec sam. Če se že računsko sodišče ne bo s tem ukvarjalo, pa je treba bralce obvestiti, da so odgovorne osebe FS Pevčev projekt sprejele v sofinanciranje s kršitvijo pravil javnega razpisa, da ne more biti sprejet v sofinanciranje producent, ki ne izpolnjuje vseh obveznosti do sklada. Iz poslovnega načrta FS za leto 2009 izhaja, da producent filma Teža neba ni imel dokončanega razvoja projekta tega filma, čeprav je zanj dobil sredstva leta 2008. Šoltes bi moral torej dobiti že tretji »rdeči karton«, saj se nepravilnosti na FS pod vladajočo koalicijo nemoteno nadaljujejo, njegovo zapoznelo poročilo pa zaradi vedno novih nezakonitosti na skladu sploh ni več aktualno; z malo volje in politične nepristranosti bi se moral znova lotiti revidiranja FS.Korupcija?Ne dvomimo, da bodo Pevčeve filmske projekte z upoštevanjem pravil ali brez najverjetneje še naprej financirali iz javnega denarja FS, saj je pri obeh njegovih zadnjih filmih (Pod njenim oknom in Estrellita), ki ju je podprl sklad, kot pogodbena scenografka sodelovala sestra Igorja Šoltesa, predsednika računskega sodišča! Katja Šoltes, po poklicu arhitektka, je sodelovala tudi pri filmu Janeza Burgerja (Stara gara) z naslovom Ruševine in pri filmu producenta Gustav film Teah. Šoltes je revidiral poslovanje FS z vsemi naštetimi producenti in tudi poslovanje sklada pri filmih Estrellita in Teah, povsem pa se je izognil revizijskemu pregledu, kako so producenti po dodelitvi sredstev FS javna sredstva dejansko porabili. Splošno znano je, da so pri producentih, ki dobijo tudi do 900.000 evrov, sporni obračunavanje DDV, izstavljeni računi za storitve pri filmu, poslovanje pri mednarodnih koprodukcijah, zlasti z Balkanom, in še bi lahko naštevali, pa vendar tega nobena od pristojnih institucij, ki ima pooblastila, ne omenja in ne preiskuje, niti računsko sodišče ne. Zato ima Šoltesova revizija, ki je oziroma ni revidirala izplačil njegovi sestri, pomen le za politikante in goreče privržence kulturne domene stranke Zares, ne pa za tiste, ki bi jih morala najbolj zanimati in ki Šoltesa tudi plačujejo, to je za nas, davkoplačevalce. Nas ne zanima, ali je FS nakazal sredstva producentu kakšen dan kasneje, kot je predvidel v pogodbi. Če je poraba producentov sporna, je za naše žepe bolje (in tukaj damo prav FS!), da sklad denarja sploh ne nakaže. Davkoplačevalcev tudi ne zanima, kakšna je sistemizacija delovnih mest na skladu, ampak nas zanima, ali producenti res vsa prejeta sredstva vložijo v filme, ki so navadno scenografsko šibki in pogosto posneti v kakšnem stanovanju ali zapuščeni tovarni ali garaži. Dokler se Šoltes v revizijah ne bo ukvarjal s tovrstnimi vprašanji in bodo okoli FS ter računskega sodišča krožile sumljive povezave, bodo očitkov o neverodostojnosti, klientelizmu in korupciji deležne tudi njegove revizije. Dokler bo Šoltes grajal le nekatere izjemno sofinancirane projekte, druge, ki so bili prav tako izjemno sofinancirani (projekt Noč, ki je v celoti posnet v tujem jeziku), vendar pod politično »pravo« oz. »našo« direktorico, pa prezrl, bodo njegove revizije veljale za pristranske. In dokler se bo samo FS moral ukvarjati s Šoltesovimi očitki, bodo filmski producenti, prejemniki javnih sredstev, lahko ta sredstva nenadzorovano porabljali naprej, javnost pa ne bo vedela za kaj. Po vseh dobljenih rdečih kartonih bo Šoltes lahko znova vstopil v igro kot verodostojen igralec šele takrat, ko se bo lotil srži problema filmskega financiranja v Sloveniji, to je porabe na strani producentov, in udeležence enakopravno obravnaval ne glede na domnevno politično pripadnost. To davkoplačevalci od njega končno tudi zahtevamo.SklepČe bi Šoltesovo sodišče hotelo pokazati svojo verodostojnost, bi moralo vestno spremljati tudi sedanje (povsem nezakonito) dogajanje na FS in opozoriti nanj, ne pa da se spreneveda, kot da je vse v najlepšem redu. Vsakomur, ki zadnjih nekaj let spremlja dogajanje na skladu in okrog njega, je povsem jasno, da je mogoče povleči paralelo med letoma 2007 in 2009. Leta 2007 so se zadeve na FS zapletle in letos prav tako. Oseba, ki je vodila igro, dajala avtogole in do sedaj ni dobila še nobenega »rdečega kartona« (pa bi ga že zdavnaj morala) je v obeh primerih ista. To je Marjetica Mahne (Zares). Njen zvesti izvrševalec navodil pa sploh ne bi bil vreden omembe, če ne bi bil osebno vpleten v omenjene nezakonite posle. Ko je Denis Miklavčič prvič vodil sklad, je podpisal škodljive pogodbe za sklad, kar je nesporno ugotovilo tudi Šoltesovo sodišče. Sedaj, ko sklad vodi drugič, so na skladu načeli vsa sredstva, tudi tista, ki jih letos še ni, in sprejeli v sofinanciranje skoraj vse filme, prijavljene na prvi rok, med njimi tudi Golo resnico Francija Keka, ki je že zdavnaj končan in zunaj distribucije. To je milo rečeno kraja davkoplačevalskega denarja in upamo, da se bodo po »follow-up-u« zganili tudi sam predsednik računskega sodišča Šoltes in kriminalistične službe v državi. Nikakor pa ne moremo mimo projekta Piran Pirano (na kar smo v Demokraciji pred časom že opozarjali, da se bo zgodilo), ki je dobil rekordnih 920.000 evrov, čeprav so ga tri različne komisije gladko zavrnile, njegov producent Franci Zajc pa je skladov dolžnik, kar je prav tako ugotovil prvi revizor v državi (!).Za konec še vprašanje za računsko sodišče. Kdo in kako bo na Filmskem skladu pripravil odzivno poročilo, če direktor po pooblastilu sploh ne ve, kaj je to? Dogajanje okrog odzivnega poročila bomo seveda budno spremljali.Simoniti zavrača očitkeNa navedbe računskega sodišča se je na spletni strani SDS odzval tudi nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti:»Ne čudim se, da je s strani računskega sodišča tako ‘ažurno’ – po celem  letu dni in pol – prišlo danes (6. 7. 2009, op. a.) v javnost negativno mnenje o poslovanju Filmskega sklada in v zvezi z njim ministrstva za kulturo. Namen je jasen in prozoren. Še naprej slediti enemu samemu cilju: diskreditaciji. Profesionalno delo, ki bi mu morali slediti na računskem sodišču, je pač stvar poljubnosti in v službi aktualne politike. Kakšen smisel pa ima leto in pol po izteku leta 2007 dajati v javnost tako poročilo in se na tiskovni konferenci s tem bahati? Po vsakem letnem obratu je smiselno, da pride do revizije v nekaj mesecih.Poročilo računskega sodišča govori o času, ko so se zadeve na Filmskem skladu začele urejati, kar se je prej z vsemi sredstvi preprečevalo. Zapisano v poročilu je bilo v preteklosti ničkolikokrat pojasnjeno javnosti in tudi računskemu sodišču. Zdaj je v Sloveniji pač že vsakomur lahko jasno, da so na oblasti ljudje, ki obvladujejo dobršen del policije, sodstva ter računsko sodišče. Taka in podobna poročila, za katera rabijo kar leto in pol, služijo, kot sicer sami pravijo ‘follow-upu’, dejansko pa služijo preusmerjanju pozornosti na druge, še najbolj priročno na prejšnjo oblast. S takšnim organiziranim aktivizmom želi oblastna združba prikriti svojo nesposobnost pri upravljanju z državo ter nesporazume v združbi sami pri delitvi plena. To ji seveda vse manj uspeva. Nenehno poudarjanje enakosti pred zakoni in sklicevanje na pravno državo s strani članov oblasti pomeni samo to, da ne enega ne drugega dejansko ni.Nikoli tudi ni bilo npr. revidirano računsko sodišče. Ni verodostojnih ljudi, ki bi to lahko opravili. Ko se bo to enkrat zgodilo, bo morda še kdo lahko verjel hlinjenju prava, ki ga računsko sodišče uprizarja kot njegov ‘follow-up’. Moralni in materialni gangsterizem, ki sta dobila svoj domovanje v vladni koaliciji (s prostaštvom, laganjem, z osebnim okoriščanjem in okoriščanjem njihovih družinskih članov, zaposlovanjem nekdanjih udbovcev …), sta se pač naselila v vse oblastne institucije.«

Petra Janša