Delo Komisije za preprečevanje korupcije je bilo protipravno

Predstavniki Zbora za republiko in Inštituta Jožeta Pučnika so predstavili pravne, ekonomske in moralne vidike nedavne odločitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru aktualnega premiera Janeza Janše. Ob začetku novinarske konference je predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm poudaril, da želi s povedanim prispevati k odprti izmenjavi mnenj, ki bi pomagale pri iskanju rešitev vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z omenjenim mnenjem KPK.Opozoril je, da KPK v primeru načelnega mnenja ni ravnala v skladu s 13. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki pravi, da se osnutek načelnega mnenja pred njegovo javno predstavitvijo pošlje osebi, ki je obravnavana v mnenju z zaprosilom, da v zakonskem roku odgovori na osnutek mnenja. Šturm je tudi opozoril, da morata obe strani v postopku upoštevati zakonske norme. Izrazil je tudi presenečenje nad dejstvom, da KPK kot državni organ ni spoštovala zavezanosti pravnim načelom, torej je delovala protipravno. “Izgovor KPK, da so zavezanci “že vse povedali”, je njihovo videnje in če te napake ne prepoznajo, se očitno sprenevedajo, kar je nič drugega kot škandalozno,” je povedal Šturm. Poudaril je še, da ni uperjen proti delovanju KPK, vendar želi dobronamerno prispevati k njenemu boljšemu delovanju.Predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika mag. Bernard Brščič pa je v nadaljevanju opozoril na nekatere ekonomske vidike mnenja KPK. Povedal je, da se do sedaj pravna država ni izkazala pri preganjanju treh K-jev (korupcije, kraje in klientelizma) in da je sam polagal visoke upe v delo KPK.Glede na natančno ocenjeno povečanje premoženja, ki naj bi ga nepojasnjeno pridobil premier Janša, je Brščič pričakoval pojasnila od kod te številke, ki pa jih v mnenju ni našel. Opozoril je, da ima ta natančnost metodološke pomanjkljivosti. Med drugim je potrebno razlikovati med bruto in neto premoženjem, saj npr. najetje kredita še ne pomeni dejanskega povečanja neto premoženja, kar KPK očitno ni upoštevala. Prav tako se je velika nepravilnost pojavila v oceni posestva v Trenti, kjer naj bi kvadratni meter zemlje stal med 0,9 in 1,2 eura. ?Spomnimo, gre za 1,5 ha veliko posestvo ob reki Soči s tremi gradbenimi parcelami. Po Brščičevem mnenju so obtožbe v mnenju zelo težke in jih je potrebno dobro utemeljiti, tako s pravnimi kot ekonomskimi dejstvi. Zato je tudi pozval k premisleku o ustreznosti institucionalne ureditve tega področja in morebitni nadgradnji oz. spremembi statusa KPK tudi v finančno policijo, kjer bi posledice njenih preiskovanj obrodile tudi pravne posledice. Brščič je poudaril tudi, da boj proti korupciji prav gotovo sodi v okvir pravne države, zato poziva k resnemu premisleku, kako se spoprijeti s tem.Član Zbora za republiko in bivši predsednik DZ France Cukjati pa je opozoril na to, da KPK ni preverila premoženja premiera Janeza Janše pred in po nastopu mandata. Povedal je tudi, da ni problem v samem mnenju in neresni obravnavi stvari poročila, ampak v dejstvu, da gre zopet za poskus diskreditacije Janeza Janše. “Te poskusi vedno potekajo na enak način, imajo populistično in žaljivo vsebino, ki temelji na slabo dokazanih oz. za lase privlečenih govoricah, ki se izkažejo za neresnične, vendar pa blato obtožbe ostane,” je povedal Cukjati. Naštel je nekaj primerov, ki so bili vedno lansirani v zelo občutljivem trenutku (afera Depala vas, Peticija 571 – v času tik pred predsedovanjem EU, Patria – pred volitvami 2008, poročilo KPK – v času velikih uličnih protestov). Cukjati je še opozoril na sum, da so v to lansiranje vključene tudi državne institucije.Član zbora za republiko dr. Boštjan M. Turk pa je ob koncu povedal, da je težko pričakovati objektivno poročilo, če ga piše novinar, ki se je v svojih člankih 10 let ukvarjal oz. obračunaval samo z enim politikom in to je taisti politik, ki ga obravnava poročilo.