Delegacija SDS na pietetni slovesnosti za žrtve iz Krimske jame
ponedeljek, 10. 10. 2016V farni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici je v nedeljo popoldne upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres daroval pogrebno mašo za žrtve iz Krimske jame, na tamkajšnjem pokopališču pa je sledil cerkveni pogreb žrtev. Maše in pietetne slovesnosti se je udeležila tudi delegacija SDS, in sicer predsednik sveta SDS France Cukjati, predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl ter poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.
Izkop posmrtnih ostankov iz Krimske jame so začeli aprila letos, antropologinja Martina Kocmur, ki je preučevala kosti žrtev, pa je povedala, da je bilo “vsega skupaj v Krimski jami 28 ljudi – zagotovo 8 žensk, 17 moških in 3 otroci. Bili so večinoma mladi, mladoletnih oseb je kar 9, starejših od 30 samo 5. Nihče ne presega 50 let. O načinih smrti je znanega bolj malo, saj je le 9 lobanj dokaj celih, 7 zelo fragmentiranih, ostale pa so le slabi ostanki … Točno lahko potrdim za tri osebe – dve sta imeli strelno rano na temenici, ena pa vbod noža. Nekateri so v Krimski jami umirali boleče in počasi. Večina jih ima zelo razvite kosti, kar pomeni, da so v svojem življenju opravljali težaška dela, pa tudi vnete sklepe, kar pomeni, da so opravljali fizična dela.”
Pri izkopavanju posmrtnih ostankov žrtev iz Krimske jame je sodeloval tudi Damjan Debevec, ki je povezal vsa spoznanja o okostjih z identifikacijskimi podatki, kdo so bili ti ljudje. Spol in starost najdenih okostij je primerjal s seznamom pogrešanih oseb in ugotovil, da je identificiral vse ženske osebe. “Večinoma so v jami civilisti, nekaj pa je tudi partizanov, ki so tam zaradi obračunavanj med sabo. Zagotovo vemo, kdo je nosečnica, po drugi strani pa nimamo podatka, kdo sta enoletni otrok in malček, star med 2 in 3 leti.” Debevec je tudi poimensko imenoval ljudi, ki so odgovorni za te žrtve: “Živih od odgovornih ni več. To je delala vojska in v vojski je jasna linija poveljevanja in ta linija poveljevanja je tudi linija odgovornosti. Pobijala je 3. četa 1. (Šercerjevega) bataljona Notranjskega odreda, ki mu je poveljeval Tone Vidmar s partizanskim imenom Luka Suhadolc, politkomisar bataljona pa je bil Mirko Novak s partizanskim imenom Fric. Poveljnik 3. čete je bil Jože Merlak s partizanskim imenom Milan Pišler, politkomisar te čete pa je bil Albert Kovač s partizanskim imenom Peter Grčar – Lumpi. Če bi bili ti ljudje še živi, z obsodbo ne bi bilo nekih hudih težav,” je pojasnil Debevec.
Upokojeni nadškof Stres je v svojem nagovoru dejal, da “Krimska jama ni samo fizična zemeljska jama, ampak polna molka in laži ter krivičnih obsodb,” in da bi se “vsa Slovenija morala zgroziti ob vsakem novem odkritju in zgodbami, ki prihajajo na dan. Ampak storilci teh zločinov so tako temeljito poskrbeli za vse, da se še danes po 25. letih demokracije in priseganja na vse deklaracije o človekovih pravicah, resnica le s težavo prebija na dan.”
Nova24TV/SDS
