Delavska zveza: Kdo nosi odgovornost za počasno delo Inšpektorata za javni sektor in nepravilnosti pri njegovem delu?

Delavska zveza SDS na Vlado RS naslavlja pisno vprašanje v zvezi z nepravilnostmi pri izvedbi izbirnega postopka in sklepanju avtorskih pogodb za redno delo v javni upravi.

Celotno vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Inšpektorji so v okviru vodenja in odločanja v inšpekcijskih postopkih samostojni. Sami presodijo, kaj naj štejejo za relevantno, koliko teže naj dajo neki zadevi, katere okoliščine naj upoštevajo in katerih ne. Le hiter inšpekcijski nadzor je lahko učinkovit. V nasprotnem lahko prijavitelju nastane nepopravljiva škoda.

Iz konkretnega primera lahko povemo, da je inšpekcijski organ za oceno ali so izkazani razlogi za nadzor kot zadostno štel pojasnilo občine. Prijave nestrokovnosti organa in nepravilnosti v postopku izbire, zaradi katerih je prijavitelju kot stranki v postopku bilo onemogočeno, da bi čim lažje zavaroval svoje pravice, ter prijaviteljevo prošnjo po prednostni obravnavi, inšpektor ni štel za relevantno. Prijava nestrokovnosti, netransparentnosti, prirejenih razpisov inšpektorju ni bila zadosti alarmantna za opravo nadzora. Prijavitelju je bil onemogočen vpogled v vso gradivo izbirnega postopka v zakonitem roku. Posledično je prijavitelju bila onemogočena uspešna pritožba v zakonitem osemdnevnem roku zoper sklep o neizbiri/izbiri. Da je vpogled v vso gradivo izbirnega postopka bil onemogočen, je javni uslužbenec na občini izdal odločbo o vpogledu. Na izdano odločbo se je prijavitelj pritožil, ter pozval župana, da mu še pred iztekom osemdnevnega roka omogoči vpogled v vso gradivo izbirnega postopka. Ob enem je pritožbo na izdano odločbo o vpogledu naslovil tudi na informacijskega pooblaščenca (ki ga je javni uslužbenec občine v odločbi navedel kot pritožbeni organ). S strani občine ni bilo odgovora, informacijski pooblaščenec pa je več dni po preteku osemdnevnega roka izrekel odločbo za nično, saj je javni uslužbenec občine zahtevo za vpogled v dokumentacijo vodil po napačnem postopku, po ZDIJZ. Po drugi strani pa občina ni posredovala informacije javnega značaja iz drugega izbirnega postopka, za katero je prijavitelj zaprosil, zaradi razjasnitve okoliščin v tem danem postopku. Kot razlog za neposredovanje informacije javnega značaja je občina navedla, da iz dopisa ni bilo jasno, za kakšno zahtevo gre. A je iz samega dejanskega stanja in okoliščin bilo izkazano, da gre za zahtevo po ZDIJZ, za informacijo javnega značaja. Strokoven in objektiven organ bi kot tak moral poznati zakone in podlago za postopanje. Pristojni organ oziroma odgovorni/pristojni javni uslužbenec občine pooblaščen za vodenje postopka mora vedeti oziroma bi moral vedeti, kdaj stranka nastopa kot stranka v postopku in kdaj podaja zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Strokovni organ mora to vedeti, ne glede na to, ali stranka navaja zakonsko podlago, ali ne.

Po dveh mesecih od preizkusa usposobljenosti je javni uslužbenec občine izdal novo odločbo o dovolitvi vpogleda. Po pritožbi na novo izdano odločbo je odločbo izdal župan, ki je ocenil, da je javni uslužbenec občine postopal pravilno. Po letu dni od vložitve tožbe je Upravno sodišče v sodbi pripomnilo, da je bil v zvezi z možnostjo vpogleda v gradiva izbirnega postopka celo voden poseben postopek, in izdana odločba, katere pravilnost se je celo presojala v pritožbenem postopku. Po presoji sodišča občinski upravni organ za izdajo odločb o vpogledu ni imel pravne podlage niti po ZJU niti po kakšnem drugem predpisu (za podrobnejše informacije v konkretnem primeru smo vam na voljo). S prijaviteljem je ta ista občina predhodno sklepala verižne avtorske pogodbe za delo z vsemi elementi delovnega razmerja.

V zvezi s tem Vlado RS sprašujemo naslednje:

1. Kaj bo Vlada RS ukrenila, da se takšni in podobni primeri ne bi dogajali?

2. Kaj bo Vlada RS ukrenila za pospešitev inšpekcijskih nadzorov?

3. Kako so sankcionirani zaposleni – inšpektorji in svetovalci, ki odločbe pripravijo v primeru, da pride do takšnih napak, ki imajo za posledico nepopravljivo škodo?

4. Ali in kako Vlada RS spremlja te vrste napak?

5. Ali bo kdo izmed uslužbencev Inšpektorata za javni sektor ali Ministrstva za javno upravo nosil odgovornost za počasno delo inšpektorata in za nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Upravno sodišče?

6. Kaj bo Inšpekcijski organ storil za preprečitev avtorskih pogodb za redno delo v javni upravi?

7. Koliko takih prijav (o sklepanju avtorskih pogodb za redno delo v javni upravi) ste prejeli, v koliko primerih ste ukrepali in kakšne sankcije ste izrekli?