Danes, 28. januarja 2022, je potekala izredna seja Odbora za pravosodje, na katerem so članice in člani spregovorili o problematiki tveganja za znižanje ravni zaupanja javnosti v sodstvo kot posledica nejasnosti v zvezi z izpolnjevanjem pogojev vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje funkcije sodnika Vrhovnega sodišča RS ter o izvajanju načela pravne države z vidika učinkovitosti, nepristranskosti in neodvisnosti pravosodja v Republiki Sloveniji.
Mag. Dejan Kaloh je uvodno predstavitev kot predlagatelj predstavil v treh sklopih.
1. učinkovitost sodstva v kontekstu doseganja časovnih standardov reševanja zadev
2. nepristranskost in neodvisnost pravosodja na poudarku na notranji avtonomiji sodnikov
3. problematika tveganja za znižanje ravni zaupanja javnosti v sodstvo kot posledica nejasnosti v zvezi z izpolnjevanjem pogojev vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje funkcije sodnika Vrhovnega sodišča RS.
Poslanec Kaloh je uvodoma izpostavil, da ni vsaka kritika ene veje oblasti že tudi avtomatično nedopusten poseg ali grožnja neodvisnosti druge. Nato je predstavil zadnjo raziskavo 2020 EU justice scoreboard in predstavil stopnje zaupanje državljanov v sodne veje oblasti po posameznih EU državah. Mag. Kaloh je ob tem ugotovil, da je navkljub velikemu številu sodnikov, zaupanje v slovensko sodstvo na nizki ravni. Ob tem je treba dodati, da je zaskrbljujoče statistično dejstvo, ki izhaja iz vsebine Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2020, da na slovenskih sodiščih, kljub zmanjšanem pripadu novih zadev, še vedno prihaja do sodnih zaostankov.
.@DKaloh: Statistični podatki o 🇸🇮 sodstvu so nazorni in povedni. Slovenija je v EU na četrtem mestu po stroških za sodišča in prva po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev. Navkljub tem ugotovitvam pa to ne prispeva k boljšemu zaupanju v neodvisnost slovenskega pravosodja. pic.twitter.com/kicln1a90v
— SDS (@strankaSDS) January 28, 2022
V nadaljevanju seje je mag. Dejan Kaloh tudi predstavil nekaj primerov, zakaj se še dodatno znižuje nivo zaupanja v slovensko pravosodje. Predstavil je primer, ko je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, višji sodnik Marjan Pogačnik kar z ustno odredbo sodnico Ano Testen kazensko premestil na sodišče v Kamnik in ji vzel vse spise. »Testenova je bila poročevalka v zunajobravnavnem senatu, ki je odločal o zavrnitvi ugovora obrambe Damijana Jankovića zoper sodno preiskavo, ki je potekala na ljubljanskem sodišču. Sodnica je svojo prerazporeditev dvakrat izpodbijala na ljubljanskem višjem sodišču. Prvič s pritožbo ni bila uspešna, drugič pač. Zakaj? Zaradi intervencije sodnega sveta,« je ob tem povedal Kaloh.
»Generalni državni tožilec Drago Šketa je odpotoval v Moskvo. Obisk je nenavaden, dogaja se v času, ko se Rusiji obetajo nove sankcije EU ter Nata in ko zahod njihovo tožilstvo tudi ostro kritizira zaradi zapiranja oporečnikov. Šketa pa je v Rusijo potoval tudi mimo državnih institucij, saj je zgolj po telefonu je obvestil veleposlanika o svojem obisku v Moskvi. Ne vlada, ne zunanje ministrstvo o tem obisku nista vedela nič, čeprav sta GDT Drago Šketa in »generalni prokuror« Ruske federacije Igor Krasnov podpisovala strateške sporazume, ki predvidevajo sodelovanje obeh držav (poudarek: obeh držav) na področju preprečevanja pranja denarja, kibernetskega kriminala in okoljske kriminalitete,« je mag. Dejan Kaloh predstavil naslednji primer, zakaj je zaupanje v slovensko sodno vejo oblasti nizko in ob tem dodal: »Tudi to ravnanje GDT Škete krni splošno zaupanje slovenskih državljanov v pravosodje. GDT namreč ni država v državi, ko gre za sodelovanje med dvema državama.«
V zaključku svoje uvodne predstavitve je mag. Dejan Kaloh spregovoril o nenavadnih zapletih in anomalijah glede diplome vrhovnega sodnika Branke Masleša. »Vrh slovenskega sodstva, vključno s sodnim svetom se mora zavedati, da je bil odziv vrhovnega sodnika Branka Masleše milo rečeno zelo nenavaden, mestoma celo žaljiv, tako za novinarje, ki so sodnika čisto korektno spraševali o njegovi diplomi ter opravljenem pravosodnem izpitu,« je mnenja Kaloh, ki je tudi povedal, da je slovenska javnost do zdaj videla kar tri različne verzije diplome, ena z žigom, druga brez žiga…itd. »Pravosodni izpit je po pregledu vseh datumov opravljal očitno pred koncem pripravništva določenega s takratnim zakonom, kar pomeni, da tovrstno pripravništvo očitno ni bilo namenjeno pripravi na pravosodni izpit,« je poslanec Kaloh opozoril na še eno izmed anomalij povezanih z diplomo Branka Masleše.
.@DKaloh: Dodatno znižanje ravni zaupanja v 🇸🇮 sodstvo povzročajo tudi nejasnosti dokazovanja vrhovnega sodnika Branka Masleše, v kontekstu opravljanja funkcije #VrhovnoSodišče. Prvoten odziv #Masleša glede njegove #diploma je bil vsaj nenavaden, če ne tudi žaljiv. pic.twitter.com/JzXL5pr3Kh
— SDS (@strankaSDS) January 28, 2022
Zaključne ugotovitve poslanca mag. Dejana Kaloha so bile: »Dokler se dokončno ne ugotovi zakonitost pridobljenih pogojev za sodniško funkcijo, obstajajo resni dvomi ali so imeli državljani v primerih, ko jim je sodil sodnik Masleša, dejansko zagotovljeno ustavno pravico do dostopa k zakonitemu sodniku.«
.@DKaloh: Do tega trenutka smo videli tri verzije #diploma #Masleša, eno brez žiga, potem z žigom itd... In še vedno obstajajo nekatere izjave, ki so protislovne. pic.twitter.com/CgEj9hjPmp
— SDS (@strankaSDS) January 28, 2022
V nadaljevanju seje Odbora za pravosodje sta spregovorila tudi Jure Ferjan in Franc Breznik. Slednji je prisotne opozoril na Pučnikov amandma zakona o sodniški službi, v katerem piše, da tisti, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice pri opravljanju svoje sodne funkcije, ne morejo biti imenovani v trajni mandat.
.@FrancBreznikSDS: Kako je možno, da so sodniki, ki so bili del Službe državne varnosti v nekdanji Jugoslaviji, ki je ponarejala, likvidirala itd., danes še vedno lahko sodniki. Kako je to možno? Kje se je tukaj upošteval Pučnikov amandma zakona o sodniški službi? pic.twitter.com/P54HKAcJgS
— SDS (@strankaSDS) January 28, 2022
Poslanec Jure Ferjan je v svoji razpravi predstavil in pojasnil nekaj ključnih točk, zakaj je nivo zaupanja v slovenski pravosodni sistem na tako nizki ravni. Poslanec je povedal tudi, da če se razpravlja in govori o sodni veji oblasti, to še ne pomeni pritisk, včasih niti ne pomeni kritike. Po njegovem lahko zgolj z razpravo in nadaljnjimi strokovnimi prijemi izboljšamo slovenski sodni sistem.
.@JureFerjan: Govoriti o sodni veji oblasti ni pritisk. Niti ni nujno kritika. Govoriti o sodni veji oblasti, je način, kako sodstvo približati ljudem in kako odpreti določene dileme ter pereča vprašanja za nadaljnjo strokovno razpravo in za predloge za izboljšave. pic.twitter.com/LzhBTNIKEv
— SDS (@strankaSDS) January 28, 2022
Poslanec @JureFerjan pojasni in izpostavi nekaj ključnih točk, zakaj je nivo zaupanja v slovenski pravosodni sistem na tako nizki ravni. pic.twitter.com/3wMexj3ohg
— SDS (@strankaSDS) January 28, 2022
