Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi bo predlagala spremembo Zakona o kazenskem postopku, saj si policisti ne bi smeli povsem arbitrarno določati prič na hišnih preiskavah, ko gre za preiskave pri domnevno vplivnih posameznikih.
Prvič po koncu epidemije koronavirusa je včeraj zasedala preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja. Tokrat je komisija, ki jo po novem vodi poslanec SDS mag. Dejan Kaloh, besedo dala dvema mariborskima kriminalistoma Aleksandru Geršovniku in Zlatku Krajncu ter nekdanjemu prvemu človeku policije Marjanu Fanku.
Oba kriminalista sta zavzela skoraj identični obrambni blok in trdila, da policija ni sama sebi pisala anonimk in da so dokazi v postopkih bili pridobljeni na zakonit način, samo delo pa da je bilo strokovno.
A predsednik komisije Kaloh je oba opomnil, da so priče na komisiji oz. na sodiščih za oba kriminalista zatrdile, da sta ravnala zelo sporno. Tako je priča Srečko Hvauc na preiskovalni komisiji dejal, da je kriminalist Geršovnik krepko presegel svoja pooblastila, ko mu je dejal, da če obtoži župana Franca Kanglerja, dobi samo pogojno kazen. Tukaj gre dejansko za zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. člen KZ.
Podobno je ravnal tudi kriminalist Krajnc, ko je na sodišču maja 2017 domnevno storil kaznivo dejanje izsiljevanja izjave. Preiskovani Robertino Ribič, nekdanji tehnični vodja Pohorske vzpenjače, je namreč obremenil kriminalista Krajnca, saj naj bi mu ta obljubil, da ga ne bodo kazensko ovadili (da bo v postopku nastopal zgolj kot priča), če bo obremenil dva vodilna iz Športnega centra Pohorje.
Omenjena kriminalista sta v svojih monologih izpovedala skoraj brezmadežno početje policije iz PU Maribor v zadevah povezanih s Kanglerjem, a je Kaloh dejal, da če bi temu bilo tako, tudi Varuh človekovih pravic ne bi v svojem letnem poročilu ugotavljal številnih primerov kršenja človekovih pravic. Odbor 2015 je namreč opozoril kar na 23. kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin Franca Kanglerja.
Predsednik preiskovalne komisije Kaloh je poudaril, da so v končnem sodnem epilogu prav vse kazenske ovadbe propadle, kriminalist Geršovnik pa je neprepričljivo pripomnili, da se s sodelavci velikokrat niso strinjali z odločitvami tožilstva, a nanje niso imeli vpliva. A dejstvo je, da če bi kazenske ovadbe res bile pripravljene strokovno, predvsem pa bi bile podprte s konkretnimi dokazi, ne bi kasneje na tožilstvu tako množično padale.
Kaloh je kriminalista Krajnca vprašal, če so v letu 2017 policisti izvajali kakšen prikriti preiskovalni ukrep zoper Kanglerja, kot je tajno sledenje, in če so za to imeli izdano odredbo s strani preiskovalnega sodnika. Franc Kangler je namreč junija 2017 na svojem FB profilu objavil fotografijo civilnega avtomobila, v katerem je bil mariborski kriminalist Krajnc, ki je Kanglerja očitno zasledoval dalj časa. Krajnc je na preiskovalni komisiji izpovedal, da je očitno šlo za »slučaj« in da se je Kangler pravzaprav vozil za njegovim vozilom.
Nekdanji generalni direktor policije in v času policijskih preiskav zoper Kanglerja šef uprave kriminalistične policije Marjan Fank, je priznal, da se s Kanglerjem poznata že vrsto let, saj sta bila dolgoletna sošolca in sodelavca, pa tudi zasebna kolega, a so se kasneje, ko je Kangler postal politik, njune poti razšle. Fank je dejal, da je kljub njunemu znanstvu dovolil uvedbo predkazenskega postopka in bi imel zelo slab občutek, če bi sedel pred preiskovalno komisijo, ki bi mi mu očitala, da je kakorkoli oviral ali preprečeval preiskavo. Predsednik komisije Kaloh je spomnill, da bi bilo na nek način higienično, da bi predlog za uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov (prisluhi), odstopil kateremu drugemu predstojniku oz. policijski enoti.
Člane parlamentarne komisije je tudi zanimalo, zakaj kriminalisti ob hišni preiskavi maja 2011 na posestvu v Zimici Kanglerju niso dovolili pripeljati svojih prič, pač pa so jih zraven pripeljali kar sami. Oba zaslišana kriminalista sta povedala, da tako predvideva zakonodaja, a pozabila povedati, da v praksi kriminalisti skoraj vedno ponudijo preiskovancu, da si sam zagotovi svoji dve priči. Kaloh je opozoril, da je dolžnost priče v hišni preiskavi, da budno pazi, kako sama preiskava poteka, zato se na tem mestu postavlja vprašanje o kredibilnosti in verodostojnosti prič, ki jih določijo sami policisti. Predsednik komisije je zato napovedal, da bodo na preiskovalni komisiji predlagali spremembo Zakona o kazenskem postopku, saj si policisti ne bi smeli povsem arbitrarno določati prič na hišnih preiskavah, ko gre za preiskave pri domnevno vplivnih posameznikih.
Foto: Državni zbor RS (Matija Sušnik)
