V modri dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani je danes potekal posvet o finančnem položaju slovenskih občin. Posveta, ki je osvetlil probleme in težave, s katerimi se srečujejo županje in župani slovenskih občin, so se udeležili predsednik Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, predsednica Desusa in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Na posvetu je odmevalo, da največjo težavo za občine predstavlja višina povprečnine, ki jo je sprejela koalicija Marjana Šarca.
Kot prvi govornik na današnjem posvetu je svoj pogled na financiranje slovenskih občin predstavil Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. Predstavil je pomanjkljivosti sedanjega sistema financiranja slovenskih občin, kaj bi lahko občine same naredile za izboljšanje finančnega položaja, v kolikšni meri sledi država potrebam lokalne samouprave ter kakšne so možne rešitve za razvoj sistema financiranja. Pojasnil je, da so se ob sistemskih revizijah, ki jih je sodišče izvajalo po različnih občinah v Sloveniji, porajala različna vprašanja, saj ni povsem jasno, v kakšnem obsegu in kakovosti morajo določene občine izvesti naloge, ki jih predpisi določajo. Kot je dejal pričakovanja države marsikdaj niso jasno pojasnjena. Izpostavil je dejstvo, da so občine odvisne tudi od medobčinske konkurence.
V premajhni meri pa se, žal, pri izračunu povprečnine, po naših izračunih, izraža faktor cestnega omrežja. Posledično se ta spreminja v čedalje slabši položaj stanja slovenskega cestnega omrežja.
Po njegovem mnenju se ne upoštevajo pomembne lokalne okoliščine, predvsem koeficienti razvitosti posameznih občin, stanje komunalne infrastrukture in regionalni razvojni parametri ter efekti obmejnega delovanja občin. Dodal je, da so stroški manjših občin z do 2000 prebivalci do 30 % višji pri izvajanju obveznih nalog kot pa stroški v velikih slovenskih občinah. Orisal je problem s strani Računskega sodišča, da občine pogosto na razumen način ne znajo razložiti podrobnosti in posebnosti velikega števila pravnih oseb javnega sektorja na lokalni ravni, predvsem javnih zavodov, javnih subjektov. »Delež, ki ga predstavljajo občinski proračuni v primerjavi z državnim proračunom se pravzaprav sploh ne spreminja, giblje se okoli 22 %, kar je pokazatelj odvisnosti občin od države in njihovih virov, obenem pa izraz posluha države za potrebe lokalnih skupnosti,« je nadaljeval predsednik RS. Ob koncu je dodal, da se glede financiranja občin oblikujeta predvsem dve rešitvi, in sicer optimizacija sedanjega sistema in določitev avtonomnih fiksnih virov financiranja brez sistema primerne porabe oz. povprečnine. Optimizacija sedanjega sistema je po njegovem mnenju bolj realna opcija.
V nadaljevanju je spregovoril predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, ki je uvodoma dejal, da je državni svet tista najvišja institucija, ki predstavlja lokalno samoupravo. Povedal je, da je za učinkovito delovanje lokalnega prebivalstva »ključna finančna sposobnost občin. Idealnega sistema financiranja občin, ki bi v zadostni meri upošteval financiranje vseh slovenskih občin, pa ni,« je dodal Kovšca, pri čemer je spomnil, da so to ugotavljali že pred letom in pol na prvem posvetu. Predsednik DS je kritično poudaril, da se je še konec leta kazalo 2018, da ima vlada, ki sedaj opravlja tekoče posle, več razumevanja za probleme občank in občanov, a se je izkazalo, da ni tako. Kovšca je ob tem izpostavil mnenja različnih županj in županov, ki so izrazili, da ob rekordno visokem proračunu, ni bilo posluha za višje zneske povprečnin.
Čeprav smo za leti 2020 in 2021 dobili rekordno visoka proračuna države, se je ponovila zgodba preteklih let. Vlada je brez sprejetja dogovora z reprezentativnimi združenji občin sama določila povprečnino za leto 2020 in 2021. Tako določeni povprečnini za obe leti ponovno ne zagotavljata primernega financiranja lokalne samouprave.
Kovšca je še povedal, da v državnem svetu opozarjajo, da se ob določeni višini povprečnin občin ne upošteva, da so višji tudi stroški občin, opozoril pa je tudi na čedalje večje financiranje ob posledicah naravnih nesreč, pri čemer finančno podhranjene občine niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Dodal je, da se »dolgoletna finančna podhranjenost občin izkazuje tudi v slabem stanju infrastrukture, npr: cestne, vzgojno-izobraževalne, komunalne itd., ki je za državljane primarnega pomena.« Opozoril je, da občine vstopajo v vse težjo pozicijo, tudi zaradi pojava koronavirusa pa tudi zaradi novega vala ilegalnih migracij. Za konec je dejal, da je vsekakor nujna decentralizacija države, ob tem pa poudaril, da si želi, da bi skupaj z novonastalo vlado skupaj iskali prave rešitve za prihodnost slovenskih občin, kajti »nič o lokalni samoupravi brez lokalne samouprave.«
V prvem delu posveta je spregovoril tudi Franc Golob, župan občine Vuzenica in državni svetnik. Izpostavil je problem, da se župani nenehno borijo za svoje občane in ne zase in svoje položaje. Ključno jim je zadovoljstvo občank in občanov in dejstvo, da bi »enakomerno živeli na vseh koncih Slovenije, tako v manjših, kakor velikih občinah.« V nadaljevanju je predstavil, po njegovem mnenju, ključni problem, s katerim se soočajo vse slovenske občine, to je problem decentralizacije. Dodal je, da predstavniki občin državo nenehno opozarjajo na
Problem črpanja evropskih sredstev. Poglejte, smo skoraj sredi leta 2020, pa je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev zelo šibka, saj je trenutno v zdajšnji finančni perspektivi, ki se izteče konec leta, počrpala le 30 % sredstev.
Župan Vuzenice je nadaljeval s problemom zadolževanja občin. Opozoril je tudi na to, da se posveta ni udeležil predsednik vlade v odstopu, Marjan Šarec, predvsem iz vidika bivšega župana in pa Rudi Medved, minister za javno upravo, ki opravlja tekoče posle. Po njegovem mnenju se je zlasti Marjan Šarec kot predsednik vlade do lokalne samouprave obnašal zelo mačehovsko. Dodal je, da ne glede na to, kateri politični opciji župani slovenskih mest pripadajo, je treba »enotno nastopati in zagotavljati enakomerno financiranje za vsakega našega občana.« Izrazil je veselje ob novonastjajoči vladi, ki je med prvimi v koalicijsko pogodbo zapisala, da se bo trudila izboljšati finančni položaj slovenskih občin.
V nadaljevanju je spregovoril tudi Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto. Kakor njegovi predhodniki, je tudi Macedoni kot osrednji problem slovenskih občin izpostavil centralizacijo oziroma dejstvo, da se večina davčnih virov pobira centralno, Slovenija pa nima avtonomnega financiranja lokalne samouprave.
Vsaka občina ima svoje prihodke in odhodke, torej stroške, ki so opredeljeni na naloge. Govorimo o povprečnih stroških vseh občin, vendar pa se pri tem pozablja omeniti, da obstaja velika razlika med stroški in prihodki.
Predstavil je podatke OECD-ja o primerjavi financiranja slovenskih občin z nekaterimi evropskimi. »Mislim, da se vsak župan danes tukaj zaveda tudi dejstva, koliko se ukvarja z delovnimi mesti v svoji občini. To ni samo naloga države. Občina je tista, ki je blizu ljudem,« je še izpostavil Macedoni.
V osrednjem delu razprave so spregovorili predsedniki strank, in sicer Janez Janša, Matej Tonin, Aleksandra Pivec in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
Govor predsednika Janeza Janše si lahko v celoti preberete tukaj.
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je poudaril pomen slovenskih občin, zahvaljujoč katerim se slovensko podeželje spreminja na boljše, zato je bila po njegovem mnenju odločitev za bolj razpršeno lokalno upravo pravilna. Prepričan je, da poslanci, ki že imajo izkušnje z delom na posamezni občini, na stvari gledajo drugače in bolj razumno.
Tudi v prihodnje boste občine ključno gonilo razvoja, saj se bo na tem področju odvilo največ investicij,« je dejal Tonin, ki med glavne težave slovenskih občin šteje prenos določenih nalog brez zagotovljenega denarja in zadnjo finančno perspektivo, ki ni v dovoljšnji meri zagotavljala razvoja občin, za kar nosi odgovornost predvsem prejšnja vlada. Zato Tonin opozarja, da mora biti »naslednja finančna perspektiva posvečena trdim projektom.«
»Ta koalicija je pripravljena, da bo vlagala v lokalno samoupravo,« je še zaključil Tonin, ki je še spomnil, da je v koalicijski pogodbi zapisan konkreten znesek glede višine povprečnine.
Predsednica Desusa Aleksandra Pivec je uvodoma spomnila na težave Evropske unije, ki se spopada z Brexitom, kar bo zagotovo vplivalo tudi na naslednjo finančno perspektivo. »Situacija bo zagotovo prinesla spremembe za Slovenijo in posamezne lokalne skupnosti, zato moramo nanje biti že sedaj dobro pripravljeni,« je povedala in tudi opozorila na pomen sredstev za razvoj podeželja, ki jih zagotavlja ravno področje kohezije. »Kot država moramo napeti vse naše moči, da za našo državo dosežemo dober izkupiček,« poudarja Pivčeva, ki velik pomen vidi tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Naštela je tudi nekaj največjih notranjih izzivov, kot so prevelika centralizacija, birokratizacija in demografija.
Centralizacija prazni podeželski prostor, mladi se izseljujejo v večja mesta ali celo v tujino. Povprečna starost občanov iz podeželskih občin se dviguje, kar viša izdatke.
Spomnila je na zakon o finančni razbremenitvi občin, ki naj bi zmanjšal stroške občin, administrativne postopke in povečal določene dohodke. Poudarila je tudi pomen avtonomnosti občin, ki jo lahko zagotavljamo le z zadostnimi lastnimi finančnimi sredstvi občin. »Lokalne skupnosti pa se morate zavedati, da je prihodnost v sodelovanju in povezovanju med občinami, kar zakonodaja že omogoča,« je še dodala Pivčeva. Ob koncu je spomnila tudi na načrtovan Urad za demografijo, katerega naloga bo tudi zagotavljati podporo lokalnim skupnostim v soočanju z demografskimi izzivi.
Poslance SD Matjaž Han je obljubil, da bodo v njihovi poslanski skupini glede občin podpirali tisto, kar bo pripravila vlada, »kar se tiče povprečnin, bomo zaupali ministrstvu za finance«. Han opozarja, da je občinam treba zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje vseh nalog, problem pa vidi v nedokončani razdelitvi pristojnosti med državo, občinami in nikoli uveljavljenimi pokrajinami. »Če si želimo pokrajin, se moramo modro dogovoriti o pristojnostih na posameznem nivoju,« je dejal.
Ob koncu uradnega dela posveta, katerega moderatorja sta bila Milan Ozimič in Dušan Strnad, so v razpravi sodelovali tudi župani posameznih občin. Izpostavili so težave svojih občin. Na koncu posveta pa so se soglasno strinjali, da se v slovenskih občinah srečujejo z velikimi težavami predvsem pri gradnji cest, črpanju evropskih sredstev, naravovarstvu, gradnji infrastruktur, nenazadnje pa z osrednjo temo današnjega posveta, torej s financiranjem.