Davorin Trstenjak – Raziskovalec slovenske etnogeneze

V prispevku nadaljujem s prikazi Trstenjakovega dela o staroselcih na Slovenskem, ki sem jih imela v preteklih letih v Bovcu (2011-2015).

Ob stoletnici rojstva Davorina Trstenjaka primerja Glonar »troje znamenitih mož«: Miklošiča, Vraza in Trstenjaka. Trstenjak je »z dušo poeta! – raziskoval filologijo, mitologijo, zgodovino in pisal politične podlistke in uvodnike«. Čeprav je bilo njegovo raziskovanje »brez pravega metodičnega reda in sistema« in so ga pozneje še bolj kritično označevali kot »znanstvenega diletanta« pa njegovega dela ni v celoti še nihče analiziral.

Šele primerjava antičnih in sodobnih virov, ki jih navaja z najnovejšimi dognanji, bi dala objektivno sliko njegovega dela. Že izbrani primeri iz njegovega obširnega dela pa kažejo na pravilnost njegovih dognanj o Slovencih staroselcih.  

V  razpravi Raziskovanja na polji starodavne zgodovine, ki jo je objavil leta 1871, je strnil svoje ugotovitve o staroselcih Venetih, prednikih Slovencev. Pri pisanju uporablja za starodavne Slovence obe imeni Sloveni in Slovani.

Kot priloga »Slovenske Bčele« je izšla razprava Kdo so Ambidravi, in kdo je sozidal starodavni mesti Virunum in Teurnia Kelti ali Venedi?

Obsežen je njegov prispevek O Noriku in Noreji, v katerem piše v prvem delu o mejah, gorah, rekah, mestih, poljedelstvu, rokodelstvu, obrti in umetnosti, v drugem delu daje zgodovinski pregled in v tretjem o boginji Noreji.

V prispevku Odkod bi Slovenci prišli v dežele nekdanjega Norika piše, da Slovenci nimajo povesti o svoji prvotni domovini, kot jih imajo drugi narodi.

V spisu BELINO. AVG. SAC. Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci? zavrača tezo, ki so jo uveljavljali  nemški in nekateri slovenski zgodovinarji, da bi bil Belin keltsko božanstvo. Da bi Trstenjak prepričal Keltomane, da Noričani in Panonci nikdar niso bili Kelti, navaja po Lukanu kelska božanstva, ki jih ta navaja po Angležu Murraju (History of the European languages, Edinburg 1823).

V prispevku O panonsko-slovenski boginji imenovani »Vida Solitana« je Trstenjak dokazoval, »da stari Panoni niso bili ne Traki ne Iliri« in »slovenšnost starih Norencov in Panonov«. Pri tem se je skliceval na Strabona in Apijana. Strabon »je Ilirijo si mislil v administrativnem ne pa v rodoslovnem pomenu« in prav tako Apijan.

Po primerjavi Plinija in Strabona postavlja ozemlje, ki so ga naseljevali Japodi med Jadranom in sotočjem Kolpe in Save v prispevku Kako daleč je segala zemlja starih Japudov. Antični pisci omenjajo tri pomembna japodska mesta: Arupio, Monaetio in Vendo, a se ne ve, kje so bila. Četrto mesto Terpo je stalo, kjer je zdaj Stari trg pri Ložu. Za peto mesto Metulum pa so domnevali dva kraja.

V razpravi o Slovanskih elementih v venetščini je preučeval podobnost narečnih besed v venetščini, to je narečja na Beneškem, patavskega narečja, to je iz Padove, in mantvanščine, to je iz Mantove, z besedami, ki so podobne v stari slovenščini, slovenščini, ruščini, litovščini in drugih slovanskih in baltskih jezikih. Trstenjak je sklepal, da je še v 4. stol. n. št. ljudstvo »govorilo mešanico iz italsko-venetskega jezika, debla so bila večidel slovenska, a tvarilne oblike italske, zraven je vplivala na oblike besed moč glasniških postav italjanskega jezika«.

Raziskovanje je nadaljeval s primerjavo slovanskih elementov v venetščini v razpravi Slovanščina v romanščini.  

Več prispevkov je namenil razlagam rimsko-slovenskih postaj Pultavia, Sabatinca, ad Publicanos. Imena Cele polatinčeno Celeja, Celovec in venetsko mesto Celina razlaga iz besede celo. Pomenilo pa naj bi, da je imelo tri mestne dele – tricornis, kar Ditmar razlaga za mesto Riedegost. Sestavljeno je bilo iz gradu – trdnjave, mesta in trga. 

Trstenjak je veliko pisal o slovenski mitologiji, zato ga je Kotnik označil v Narodopisju Slovencev kot predstavnika Grimmove mitološke šole, ki se je razvila tudi pri skandinavskih in slovanskih narodih. Zbiralci narodnega blaga tedanjega časa so iskali »ostanke stare mitologije in prastare kulture« v narodnih pesmih, pravljicah in pripovedkah, a je bil Kotnik mnenja, da je potrebno »te mitološke prvine iskati po virih in v etimologiji«. In prav Trstenjak je pri svojem preučevanju uporabljal antične vire in iskal izvor in pomen besed.