Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, zakaj so morali banke dokapitalizirati s 5 milijardami evrov

Na predlog poslanske skupine SDS poslanke in poslanci danes razpravljajo o noveli zakona o bančništvu, s katero bi tajni podatki bank, dokapitaliziranih z davkoplačevalskim denarjem, postali dostopni Državnemu zboru RS. V imenu predlagatelja je stališče podal mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsedujoči, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi, pozdravljeni. Slovenska demokratska stranka ponovno vlaga spremembo zakona o bančništvu. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je sprememba zakona o bančništvu nujno potrebna, kajti dejstvo je, da je Slovenija ena izmed redkih tranzicijskih držav, ki je v svojem kratkem obdobju že drugič morala sanirati bančni sistem na račun davkoplačevalcev.

Cilj predlaganega zakona je pridobiti ustrezne podatke, ki bodo Državnemu zboru Republike Slovenije omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo izvajanje nepravilnosti in neučinkovitosti v slovenskem bančnem sistemu.

Cilj predlaganega zakona je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev v primerih, če je banka prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Predlog dopolnitve zakona o bančništvu pa predvsem zasleduje načelo transparentnosti in odprtosti. Poglavitne rešitve predlaganega zakona so, da bodo bančni podatki, ki so bili do sedaj zaupni, dostopni za potrebe dela Državnega zbora ter delovnih teles in preiskovalnih komisij, ki delujejo znotraj Državnega zbora v kolikor se bančni podatki nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S tem se bo Državnemu zboru Republike Slovenije, ki tudi sprejema pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v bančnem sistemu, dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke v zvezi s stanjem v bančnem sistemu, da ugotovi, kdo je odgovoren za nastalo stanje, in predvsem, da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo v prihodnje učinkovito preprečevala nepravilnosti in neučinkovitosti v delovanju slovenskega bančnega sistema.

Predlaga se tudi, da v primeru prenehanja banke ne velja več dolžnost varovanja zaupnih podatkov, če je v obdobju 10 let pred prenehanjem prejela državno pomoč ali pa je bila predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je pošteno do davkoplačevalcev, da vedo za kaj je bil porabljen njihov denar – ali gre tukaj za plod nepremišljenih poslovnih potez ali gre tukaj za kriminalna dejanja. Zadnja sanacija bančnega sistema je slovenske davkoplačevalce stala več kot 5 milijard evrov. V danem trenutku pa ne moremo z gotovostjo trditi ali je ta številka dokončna ali ne.