Davčne blagajne ne rešujejo problema sive ekonomije

Poslanke in poslanci danes obravnavajo predlog sprememb zakona o davčne potrjevanju računov, ki ga je v parlamentarni postopek vložila Nova Slovenija. Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko, ki je poudarila, da smo v SDS nasprotovali sprejemanju davčnih blagajn, ker ne pomenijo zmanjševanja sive ekonomije in povzročajo dodatno administrativno in finančno breme.
Poslanka je ob tem opozorila tudi na istoimensko novelo zakona, ki ga je v postopek nedavno vložila SDS in s katero se predlagal popolna ukinitev davčnih blagajn.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

SUZANA LEP ŠIMENKO: Hvala za besedo predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana državna sekretarka, lepo pozdravljeni.  Naj uvodoma poudarim, da je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke uvedbi davčnih blagajn od vsega začetka nasprotovala, saj smo se že pred uvedbo zavedali, da ne bodo rešile tega, kar bi morale. To je problema sive ekonomije. Vse to se seveda po uvedbi tudi kaže. Davčne blagajne ne rešujejo problema neizdajanja računov. Tisti, ki računov niso izdajali prej, jih ne izdajajo niti po uvedbi davčnih blagajn. Prav tako niso registrirale svoje dejavnosti. In prav takšni posamezniki predstavljajo problem, saj ne plačujejo prispevkov, ne plačujejo davkov ter predstavljajo nelojalno konkurenco vsem tistim, ki pa pošteno opravljajo svojo dejavnost. Naj spomnim, da je bil s strani Državnega sveta na Zakon o davčnem potrjevanju računov dan veto. Vendar je bil zakon, tudi kljub vetu, s strani koalicijskih poslancev potrjen pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami. In tako stopil v veljavo v začetku letošnjega leta.

Po uvedbi lahko zlasti s strani majhnih podjetnikov, s strani društev, s strani posameznikov, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji slišimo številna negodovanja in vsesplošno nezadovoljstvo. Davčne blagajne za njih namreč predstavljajo izjemno velik strošek. Strošek je precej višji od tega, kar je vlada ob sami uvedbi omenjala. Tu namreč ne gre le za strošek nakupa davčne blagajne, temveč tudi za strošek posodobitve programske opreme, stalne pogodbe za vzdrževanje programske opreme in tako naprej. Hkrati pa uvedba davčnih blagajn pomeni tudi več birokracije. Število zavezancev, ki bi naj po oceni finančne uprave uporabljali davčne blagajne, je precej nižje od prvotno postavljenih ocen. Kje so razlogi za to ve najbolje finančna uprava ali Ministrstvo za finance. Številke pa najverjetneje kažejo tudi na to, da so številni posamezniki raje pričeli uporabljati vezano knjigo računov, kar je do konca leta 2017 tudi mogoče. Te prakse so se ob uvedbi davčnih blagajn poslužila celo nekatera večja podjetja in pričela uporabljati vezano knjigo računov.

Slovenija je zelo neenakomerno razvita in dostop do interneta ni povsod mogoč, kar pomeni, da so številni podjetniki primorani uporabljati vezano knjigo računov, saj pokritosti z internetom na območju na katerem delujejo ni. Pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije bi sicer morala biti osnova in predpogoj za nadaljnje ukrepe, vendar se je vlada odločila drugače. Potrebno se je tudi vprašati o sorazmernosti takšnega ukrepa glede na stroške, ki jih je imela finančna uprava za posodobitev opreme, stroška dela številnih inšpektorjev, ki hodijo po terenu, stroška podjetij in gospodarstva ter s strani drugih stroškov in na drugi strani, če to primerjamo s prihodki, ki si jih v proračun zaradi uvedbe davčnih blagajn obetamo, lahko tukaj vidimo, da gre za veliko nesorazmerje.

O tem, ali bomo sploh lahko govorili o večjem prihodku v proračun kot posledico uvedbe davčnih blagajn, se bomo pa v prihodnjih mesecih še lahko prepričali. Prvi letošnji podatki niso namreč prav nič spodbudni, saj je priliv iz davka na dodano vrednost glede na obračun v februarju za 20 milijonov evrov nižji kot je bil v enakem obdobju lani. Govorimo o zmanjšanju za več kot 10 % in to kljub dejstvu, da so se prilivi davka na dodano vrednost od vloženega blaga v istem obdobju povečali. Kar pomeni, da se aktivnost porabnikov v tem obdobju povečala.

Prav tako se je ob koncu leta 2015 zmanjšalo število samostojnih podjetnikov samo v mesecu decembru za 277. Prav tako številni posamezniki svojo dejavnost selijo v tujino, številni, ki danes uporabljajo vezane knjige računov pa nameravajo s svojo dejavnostjo prenehati, v kolikor ne bo prišlo do razumnejše zakonodajne rešitve. Nekateri posamezniki pa so enostavno prenehali poslovati z gotovino. Davčne blagajne so se izkazale za škodljive, saj zavezancem povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve.

Zato je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v parlamentarno proceduro vložila še nekoliko ostrejši predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki davčne blagajne ukinja, o katerem bomo govorili na kateri od prihodnjih sej. Predlagana pobuda, o kateri govorimo danes, govori o določitvi izjem za dve kategoriji, to so prostovoljna gasilska društva in mali davčni zavezanci, torej tisti katerih letni promet ne preže 50 tisoč evrov. Predlog predlagane spremembe je vsekakor korak v pravo smer in vsaj nekoliko olajša obremenitev malih podjetnikov in določene skupine civilne družbe, zato jo bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli. Hvala.