Davčne blagajne gospodarstvo zgolj dodatno finančno in administrativno obremenjujejo

Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju seje državnega zbora na pobudo poslanske skupine SDS obravnavajo predlog dopolnitev zakona o davčnem potrjevanju, s katerim v SDS predlagamo ukinitev davčnih blagajn in povračilo vseh stroškov, ki so nastali z uveljavitvijo. Stališče poslanske skupine je podala Nada Brinovšek.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

NADA BRINOVŠEK: V poslanski skupini SDS smo uvedbi davčnih blagajn nasprotovali, saj smo od vsega začetka opozarjali, da ne bodo prinesle želenega učinka. Davčne blagajne namreč ne rešujejo tega, kar bi morale. Ne rešujejo osnovnega problema, to je, problema sive ekonomije. Tisti, ki računov niso izdajali prej, jih ne izdajajo niti sedaj, to je po uvedbi davčnih blagajn. Prav tako zaradi uvedbe davčnih blagajn niso registrirali svoje dejavnosti in prav ti predstavljajo problem, saj ne plačujejo prispevkov in davkov ter predstavljajo nelojalno konkurenco vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost.

Število zavezancev, ki bi naj po oceni Finančne uprave uporabljali davčne blagajne, je precej nižje od predstavljenih ocen. Finančna uprava je namreč pred sprejemom davčnih blagajn ocenjevala, da bo davčne blagajne uporabljajo 60 do 80 tisoč davčnih zavezancev. Število zavezancev, ki so davčno blagajno potrdili oziroma davčno potrdili račune, to pomeni, da so davčne blagajne dejansko uporabljali, pa je na dan 15. aprila 2016 zgolj 44.998, kar pomeni, da so bile ocene Finančne uprave res napačne. Število uporabnikov davčnih blagajn kaže na to, da so številni posamezniki raje pričeli uporabljati vezano knjigo računov, kar je do konca leta 2017 tudi še mogoče. Ni zanemarljivo, da številni napovedujejo prenehanje dejavnosti, v kolikor seveda ne bo prišlo do spremembe zakonodaje na tem področju. Nekateri podjetniki ali osebe, ki opravljajo samostojne poklice so enostavno prenehali poslovati z gotovino. Številni so že zaprli svojo dejavnost ali pa jo tudi prenesli v tujino. Posledice zapiranja dejavnosti pa za državo pomenijo ravno nasprotno in sicer zmanjšanje prihodkov v proračun oziroma v nekaterih primerih pomeni to povečanje izdatkov za socialno varnost. Če pogledamo številke vidimo, da se je samo v mesecu decembru 2015 torej v mesecu preden so davčne blagajne stopile v veljavo število samostojnih podjetnikov zmanjšalo za 277. Prvi letošnji podatki prihodka iz davka na dodano vrednost niso prav nič spodbudni saj je priliv iz davka na dodano vrednost glede na obračun v februarju za 20 milijonov evrov manjši kot je bil v enakem obdobju lani, kar pomeni zmanjšanje za več kot 10 % in to kljub dejstvu, da so se prilivi davka na dodano vrednost od uvoženega blaga v istem obdobju povečali kar pomeni, da se je aktivnost uporabnikov dejansko povečala.

Davčne blagajne naše gospodarstvo zgolj dodatno finančno in pa administrativno obremenjujejo. Za velika in srednja podjetja so zlasti nepotreben dodaten strošek, medtem ko za majhne podjetnike lahko pomenijo tudi grožnjo k njihovemu obstoju, saj za njih predstavljajo izjemno velik strošek. Strošek, ki je precej višji od tega, kar je vlada ob sami uvedbi zakona omenjala. Tu namreč ne gre le za strošek nakupa davčne blagajne temveč tudi za strošek posodobitve programske opreme, stalne pogodbe za vzdrževanje programske opreme itd. Hkrati pa uvedba davčnih blagajn pomeni tudi nedvoumno več birokracije.

Ni zanemarljivo niti dejstvo, da je Slovenija zelo neenakomerno razvita in dostop do interneta ni omogočen vsem enako, kar pomeni, da so številni podjetniki primorani uporabljati vezano knjigo računov, saj pokritosti z internetom na območju, na katerem delujejo, ni. Pokritost z internetom po celotnem območju Slovenije bi morala biti prioriteta in osnova, vendar se je vlada Mira Cerarja odločila drugače.

Davčne blagajne so prizadeli tudi društva, tako gasilska kot tudi kulturna, športna in ostala. Po novem, v kolikor posamezno kulturno društvo organizira dogodek, kjer pobira vstopnino, potrebuje davčno blagajno, kar je za številna manjša društva velik finančni zalogaj. Nekatera društva so rešitev našla v pobiranju prostovoljnih prispevkov, druga so se za organizacijo dogodkov enostavno odločila, da jih ne organizirajo več. Vse to pa kaže na popolni nesmisel uvedbe teh davčnih blagajn. Da pa absurda kot je onemogočenje prodaje na šolskih bazarjih, ki so na svoj način spodbujali mlade k podjetništvu, tu niti ne omenjamo.

Z davčnimi blagajnami so, kot je že bilo rečeno, zelo prizadeta tudi prostovoljna gasilska društva, ki se večinoma financirajo s prostovoljnimi prispevki občanov. Številna gasilska društva so enkrat letno priredila svojo gasilsko veselico, na njej zbrala nekaj finančnih sredstev, ki so jih uporabili kasneje za nakup gasilske opreme, opreme, ki je pomembna za nas vse. Vsi se strinjamo, da so gasilci za državo izjemno pomembni, da so skoraj vedno prvi, ki pridejo na kraj nesreče in da pogosto ogrožajo svoja življenja, da rešujejo ljudi in pa njihovo premoženje. A so ravno ti gasilci v zahvalo od Vlade Mira Cerarja prejeli dodatno finančno breme. Številna gasilska društva se za organizacijo prireditve, kjer bi lahko zbirali prepotrebna finančna sredstva za izboljšanje in pa nakup svoje opreme, seveda v tem primeru ne bodo več odločili.

Prav tako so davčne blagajne prizadele številne kmete. Vsa leta se je poudarjalo, da morajo kmeti pričet razmišljat o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki jim bodo omogočili lažje preživetje. Številni kmetje so se za to odločili, sedaj pa so z davčnimi blagajnami tako rekoč kaznovani. Minister Židan je vseskozi rad poudarjal in pa z besedami spodbujal pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, nato pa je tudi sam podprl uvedbo davčnih blagajn, ki danes kmete kaznujejo.

Potrebno se je tudi vprašati o sorazmernosti ukrepa davčnih blagajn. Če na eni strani upoštevamo stroške, ki jih je imela Finančna uprava z uvedbo sistema davčnih blagajn, s posodobitvijo opreme, tekočimi stroški vzdrževanja sistema, stroškom dela številnih inšpektorjev, ki hodijo po terenu in vse ostale stroške, ki so nastali gospodarstvu, ter na drugi strani te stroške primerjamo z izplenom oziroma večjimi prihodki v proračun, ki si jih je vlada obetala, lahko vidimo, da sistem ni upravičen. Za enkrat o večjih prihodkih v proračunu kot posledica uvedbe davčnih blagajn namreč ne moremo govoriti in to je dejstvo. Davčne blagajne so se izkazale za škodljive, to je nedvomno.

Zavezancem povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve, zato se je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke odločila in v parlamentarno proceduro vložila predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki zasleduje dva cilja. Prvi je ukinitev davčnih blagajn. Drugi pa povrnitev vseh stroškov, ki so jih imeli zavezanci v zvezi z davčnimi blagajnami oziroma obveznim vstopom v sistem davčnega potrjevanja računov.

Vlada je skozi svojo razpravo sprejema tega zakona namreč zagovarjala, da zakon ne sme dopustiti oziroma omogočiti izjem. Veljavni zakon temu zagotovo sledi. Pretekli mesec namreč s strani vlade in pa koalicije, namreč ni bil podprt predlog določitve izjem za gasilska društva in male davčne zavezance, ki ga je predlagala Nova Slovenija. Glede na odzive društev, kmetov, malih podjetnikov in postopno delno naklonjenost tudi posameznih akterjev iz vladne koalicije, pričakujemo, da bo naš predlog, ki davčne blagajne ukinja tudi zato, ker ne določa izjem, podprt s strani vseh parlamentarnih strank, kar bi bila seveda edina razumna odločitev. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlagani zakon, ki ukinja škodljive davčne blagajne zagotovo podprli.