Davčna reforma je bolj podobna kozmetičnim popravkom kot pa reformi

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je v današnji izjavi za medije spregovoril o predlogu davčnega prestrukturiranja, ki ga je javnosti predstavil finančni minister Mramor v preteklih dneh. Mag. Šircelj je uvodoma dejal, da predstavljeni predlog sploh ni reforma, temveč da gre bolj za kozmetične popravke davčne zakonodaje oziroma » hiter lifting, ki bo svojo nabojno moč hitro izgubil.«

Poslanec je dejal, da bodo predlogi sprememb glede dohodninske lestvice ter manjša obdavčitev nekaterih drugih prejemkov, kot so nagrade ter spremembe zakona od odhodka pravnih oseb in povečanje te davčne stopnje, pomenili, da bodo ob enakih bruto prejemkih prejemniki teh prejemkov dobili nekaj višje neto prejemke, a to ne pomeni, da bo imelo podjetje oziroma izplačevalec avtomatično nižji strošek dela in s tem povečano konkurenčnost. Na drugi strani obdavčitev z davkom od dohodka pravnih oseb po njegovem mnenju prinese nekaj več, predvsem v  psihološkem smislu, pa tudi v mednarodno konkurenčnem smislu.

Vendar pa, ko je mag. Šircelj ocenil finančne učinke predvidenega davčnega prestrukturiranja, je dejal, da gre v tem primeru le za finančno izravnavo. »Vlada je pred nekaj meseci predlagala in državni zbor je tudi sprejel spremembo dohodnine, in sicer v tistem delu, kjer se davčne stopnje in davčne olajšave ne valorizirajo z inflacijo, torej s t.i. inflacijsko klavzulo. Takrat je vlada napovedovala 30 milijonov evrov prihodkov več iz tega naslova. Danes naj bi dohodninska lestvica prinesla 45 milijonov evrov, zraven naj bi bila še spodbuda neobdavčenih nagrad, skupaj naj bi to prineslo 100 milijonov evrov. Na drugi strani pa naj bi več prinesel davek od dohodka pravnih oseb, za 60 milijonov evrov, in če upoštevamo še teh prej omenjenih 30 milijonov, smo nato približno na isti vsoti. Dejansko ta davčna sprememba z vidika prihodkov ne pomeni nič, le nevtralnost. Pomeni pa tudi nek medijski spin, in to, da se v bistvu želi nekaj narediti, a tudi sami predlagatelji pravijo, da je to prvi korak, ne ve pa se, kakšna bosta drugi in tretji korak,« je pojasnil poslanec SDS.

Po njegovem mnenju predlagane spremembe davčnega prestrukturiranja ne bodo zadržale mladih diplomantov v Sloveniji oz. »te spremembe ne bodo odtegnile teh ljudi, da ne bi še naprej razmišljali o odhodu v tujino«. Na žalost se, po besedah poslanca, tudi stanje v slovenskem gospodarstvu zaradi te reforme ne bo prav nič izboljšalo. »Če se bo v gospodarstvu kaj izboljšalo, se bo zaradi notranjih ukrepov podjetij in boljših izvoznih možnosti, ne pa zaradi davčne reforme. Te davčne spremembe bodo imele najmanjši vpliv na mala in srednje velika podjetja ter na delovno intenzivno podjetja, zato ta podjetja ne bodo dobila večje primerjalne prednosti,« je povedal mag. Šircelj in dodal, da bo največji zmagovalec te reforme javni sektor.

Poslanec SDS je nato navedel nekatere konkretne predloge, ki jih ima stranka glede boljšega poslovnega okolja. In sicer bi bilo najprej  treba narediti celoten paket za konkurenčnost, »kar pomeni nižjo efektivno obdavčitev in nižjo obdavčitev dela. Spremeniti bi bilo treba rešitve na področju prispevkov – za socialno varnost, zdravstveni sistem -, kajti ti so tisti, ki najbolj dražijo delo.«

»Poleg tega je treba vlagatelje privabiti s prijaznim okoljem, ki ga v Sloveniji do vlaganj ni, izgon tujcev iz DUTB-ja pa je imel tudi srednjeročen in dolgoročni vpliv, kajti o tem se govori tudi v Evropi,« je nadalje pojasnil mag. Šircelj. Dodal je še, da bi bilo treba izvesti poenostavljanje administrativnih postopkov, hitrejše potrjevanje določenih dovoljenj, uvesti pa bi bilo treba tudi bolj prijazne inšpekcije. » To vse je tisto, kar bi prineslo konkurenčno prednost Slovenije,« je poudaril mag. Šircelj.

Nenazadnje je še dejal, da bi v Sloveniji morali začeti razmišljati o tem, da bi vzpostavili bolj prijazno davčno okolje za tuja vlaganja, kar bi pomenilo primerjalno prednost tudi z drugimi državami. Poslanec je še pojasnil, da si bomo v SDS prizadevali delovati v smeri progresivno-degresivne davčne lestvice, pri čemer je navedel primer, da bi se lahko pri davku od dohodka pravnih oseb progresija ustavila na neki višini in zato, da bi bila spodbuda večja, prešla v degresivne davčne stopnje.