Danijel Krivec:"Kakšno je trenutno stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih voda?"

Ali ministrstvo za okolje meni, da je smiselno vlaganje velikih zneskov zasebnikov v male čistilne naprave, če se s tem zniža organska obremenitev za največ 20 odstotkov v primerjavi z večprekatnimi greznicami? Poslanec SDS Danijel Krivec je na ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z uresničevanjem Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunale odpadne vode.Pri vstopnih pogajanjih v Evropsko skupnost je Slovenija sprejela pogoje pristopa, kateri na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda od Slovenije zahtevajo brezpogojno prilagoditev določbam in rokom Direktive 91/271/EGS, kakor tudi več drugim Evropskim direktivam. Za izpolnitev teh pogojev je bil sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunale odpadne vode.Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zahteva, da se do konca leta 2017 (na območjih s posebnimi zahtevami do konca leta 2015) ustrezno uredi odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območju celotne Slovenije. Naloge ter odgovornosti za izvedbo programa je država naložila občinskim upravam.Operativni program določa območja poselitve (aglomeracije) na katerih morajo občine urediti kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Na območjih poselitve, katera niso predvidena, da se jih opremi z javno kanalizacijo za odpadno komunalno vodo, morajo lastniki objektov na svoje stroške urediti čiščenje na mali komunalni čistilni napravi, ali pa zgraditi nepretočno greznico ter njeno vsebino odvažati na ustrezno čistilno napravo. Uredba o emisiji pri odvajanju vode iz malih komunalnih čistilnih naprav določa, da se med male čistilne naprave do 50 PE ne štejejo večprekatne greznice, katere so nalogo čiščenja odpadne vode iz tovrstnih objektov opravljale v preteklosti. Prva varianta Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je pretočno večprekatno greznico smatrala kot napravo za čiščenje komunalne odpadne vode brez odzračevanja, novelacija Operativnega programa pa o večprekatnih greznicah kot napravah za čiščenje komunalne odpadne vode ne govori več. Pravilno grajene večprekatne greznice anaerobno razgradijo med 70 in 80 odstotki organskih snovi, ki so v odtoku kanalizacije. Pri dobro vzdrževanih in pravilno delujočih malih komunalnih čistilnih napravah je ta odstotek okoli 90. Bistveno nižji pa so stroški tako gradnje, kot tudi obratovanja večprekatnih pretočnih greznic. Potrebno se je torej vprašati ali je smiselno vlaganje velikih zneskov zasebnikov za največ 20 odstotno znižanje organske obremenitve.Glede na navedeno vas sprašujem:1. Kakšno je trenutno stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih voda? Kolikšen del Slovenije že izpolnjuje pogoje iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode?2. Ali menite, da je smiselno vlaganje velikih zneskov zasebnikov v male čistilne naprave, če se s tem zniža organska obremenitev za največ 20 odstotkov v primerjavi z večprekatnimi greznicami?3. Načrtujete kakšne spremembe Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode (podaljšanje roka za ureditev kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, opredelitev večprekatne greznice kot čistilne naprave)?