Danijel Krivec: "Zakon o vodah naj se obravnava po normalni proceduri v izogib sprejemanju slabih rešitev."
ponedeljek, 15. 6. 2015Področje gospodarjenja z vodami ima prostorski, infrastrukturni in okoljski vidik, zato je še pomembneje, da zakone s tega področja sprejemamo premišljeno. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji 8. junija 2015 sklenil, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 21 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom 10. junija 2015 zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija. Omenjeno zahtevo je na današnji seji Državnega zbora predstavil poslanec SDS Danijel Krivec.V nadaljevanju objavljamo stališče.Hvala za besedo, spoštovani predsednik DZ, predstavniki vlade, gospod predsednik, kolegi poslanci.V poslanski skupini SDS predlagamo, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah obravnava po rednem postopku in ne po skrajšanem postopku kot je odločitev Kolegija predsednika Državnega zbora. Ponovno se srečujemo s prakso, da se pomemben sistemski zakon, ki ureja področje voda, predlaga v obravnavo na neobičajen način. Mogoče bi bilo to še upravičeno, če bi se to zgodilo takoj po poplavah, ko bi bilo nujno nekatere pereče probleme urediti tudi na zakonodajni ravni. V tem trenutku pa ni nobene potrebe, da se s temi rešitvami po skrajšanem postopku uveljavlja spremembe brez potrebne širše razprave vseh vpletenih. Izkušnje iz preteklosti pri sprejemanju primerljive zakonodaje na tak način, dajejo prav našim pomislekom, saj so problemi zaradi slabo domišljenih rešitev kasneje velika ovira za izvajanje zakona v praksi, nemalokrat pa hvaležen material za vlaganje zahtev za pravno varstvo in ustavno presojo.
Predlog zakona po skrajšanem postopku, ni v skladu z določila Poslovnika Državnega zbora in Vlade, ki natančno ureja, kateri zakoni in kdaj se lahko predlagajo po skrajšanem postopku. Ta postopek je dopusten takrat, ko gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Iz predlaganih sprememb je jasno, da gre za večje spremembe in nove sistemske rešitve, ki se ne morejo obravnavati po skrajšanem postopku. V tem primeru ne gre za prenehanje veljavnosti posameznega člena zakona ali njegovih posameznih določb. Tudi ne gre za manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije. Vsebina obrazložitve predlogov spremembe zakona s strani predlagatelja to potrjuje.Obstoječe stanje na področju izvajanja nalog upravljanja voda z vidika organiziranosti ocenjuje kot nezadovoljivo, kar se je posebej izkazalo v vrsti poplavnih dogodkov v letu 2014.Zato predlaga reorganizacijo na področju upravljanja z vodami, kar bi se izvedlo z združitvijo upravljavskih nalog na področju voda ter prenosom določenih pristojnosti na ministrstvo oziroma na Direkcijo Republike Slovenije za vode kot organ v sestavi ministrstva. Skladno s prenosom pristojnosti bo ministrstvo oziroma organ v sestavi ministrstva prevzelo uslužbence Inštituta za vode. To nikakor niso manjše spremembe.S predlagano rešitvijo Podaljšanje prehodnega obdobja glede plačevanja za rabo vode za leti 2014 in 2015, se plačevanje podaljšuje iz razloga, ker še vedno niso podeljeni vsi koncesijski akti, prav tako še ni bila sprejeta Uredba o plačilu za vodno pravico, ki se podeli z vodnim dovoljenjem. V tem primeru gre res samo za podaljšanje pravic, ki jih zakon že določa in je to sprememba, ki rešuje večje število gospodarskih subjektov, ki bi jim bilo ogroženo poslovanje. Po drugi strani pa se je potrebno vprašati zakaj niso bile izvedene vse aktivnosti in sprejete uredbe, ki jih že sedanji zakon predpisuje.V postopku medresorskega usklajevanja Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin je osnutek predvideval neodplačnost pridobivanja služnosti in stavbnih pravic na vodnih in priobalnih zemljiščih s čemer so se strinjali tudi predstavniki lokalnih skupnosti. Ministrstvo pa je zagovarjalo stališče, da je na sistemski ravni potrebno urediti odplačnost vodnih in priobalnih zemljišč. Smiselno pa je, da se za objekte, ki prečkajo vodotoke, služnost in stavbna pravica zaračunavata simbolično. V predlaganih spremembah zakona se zagotavlja pravna podlaga za izvedbo. Obenem pa ministrstvo pripravi pravilnik za določanje nadomestil za služnosti in stavbne pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih. V pravilniku naj bi bila predpisana izjema, ki je bila dogovorjena s predstavniki lokalnih skupnosti, da se za posege za gradnjo objektov lokalne infrastrukture višina nadomestila določi v višini 5 odstotkov višine siceršnjega nadomestila. Tudi v tem primeru ne gre za manjše spremembe zakona.Zakon o vodah ureja naloge države v primeru v primeru škodljivega delovanja voda in sanacijo posledic. Glede intervencije določa samo nekaj načelnih določb glede varstva voda in predvideva sprejem navodila s katerim naj se določijo konkretni intervencijski ukrepi, način njihove izvedbe in delovanja javne službe, ki ga v soglasju sprejmeta minister, pristojen za okolje in obrambo. To navodilo še ni sprejeto. Ne v zakonu o vodah, ne v ZVNDN pa ni urejeno obdobje po zaključku intervencije. V predlagani spremembi zakona se ureja obdobje po zaključeni intervenciji po ZVNDN. Tudi v tem primeru ne gre za manjše popravke ampak za sistemsko ureditev.Pomemben razlog, zakaj nasprotujemo skrajšanem postopku, je zapisan v četrtem odstavku 9. člena Poslovnika Vlade. V tem členu je zapisano, da mora Vlada k oblikovanju predpisov povabiti strokovno in drugo javnost, da poda svoja mnenja in pripombe. V 30 do 60 dneh je zapisano v Poslovniku Vlade.V preteklosti je Komisija za preprečevanje korupcije že večkrat opozorila na neprimernost sprejemanja zakonodaje po skrajšanem in po nujnem postopku. To mnenje govori o tem, da je pri teh spremembah zakonov potrebno posvetiti še posebno pozornost vsem deležnikom predvsem z vidika načela gospodarnosti, javnosti, transparentnosti, pravne varnosti in obvladovanja korupcijskih tveganj.Področje gospodarjenja z vodami ima namreč prostorski, infrastrukturni in okoljski vidik (kvaliteta voda). Sedanja organiziranost tega področja je bolj podrejena okoljskemu vidiku, infrastrukturni pa je izkazano neučinkovit. Zato je še pomembneje, da zakone s tega področja sprejemamo premišljeno.Spoštovani kolegice in kolegi, naj poudarim, da spremembam zakona o vodah ne nasprotujemo, nasprotno nove rešitve so nujne, vendar v SDS predlagamo, da se zakon obravnava po normalni proceduri v izogib sprejemanju slabih rešitev. Zaradi številnih vsebinskih razlogov, ki sem jih navedel, predlagam, da skrajšanega postopka ne podprete. Hvala.
Predlog zakona po skrajšanem postopku, ni v skladu z določila Poslovnika Državnega zbora in Vlade, ki natančno ureja, kateri zakoni in kdaj se lahko predlagajo po skrajšanem postopku. Ta postopek je dopusten takrat, ko gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Iz predlaganih sprememb je jasno, da gre za večje spremembe in nove sistemske rešitve, ki se ne morejo obravnavati po skrajšanem postopku. V tem primeru ne gre za prenehanje veljavnosti posameznega člena zakona ali njegovih posameznih določb. Tudi ne gre za manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije. Vsebina obrazložitve predlogov spremembe zakona s strani predlagatelja to potrjuje.Obstoječe stanje na področju izvajanja nalog upravljanja voda z vidika organiziranosti ocenjuje kot nezadovoljivo, kar se je posebej izkazalo v vrsti poplavnih dogodkov v letu 2014.Zato predlaga reorganizacijo na področju upravljanja z vodami, kar bi se izvedlo z združitvijo upravljavskih nalog na področju voda ter prenosom določenih pristojnosti na ministrstvo oziroma na Direkcijo Republike Slovenije za vode kot organ v sestavi ministrstva. Skladno s prenosom pristojnosti bo ministrstvo oziroma organ v sestavi ministrstva prevzelo uslužbence Inštituta za vode. To nikakor niso manjše spremembe.S predlagano rešitvijo Podaljšanje prehodnega obdobja glede plačevanja za rabo vode za leti 2014 in 2015, se plačevanje podaljšuje iz razloga, ker še vedno niso podeljeni vsi koncesijski akti, prav tako še ni bila sprejeta Uredba o plačilu za vodno pravico, ki se podeli z vodnim dovoljenjem. V tem primeru gre res samo za podaljšanje pravic, ki jih zakon že določa in je to sprememba, ki rešuje večje število gospodarskih subjektov, ki bi jim bilo ogroženo poslovanje. Po drugi strani pa se je potrebno vprašati zakaj niso bile izvedene vse aktivnosti in sprejete uredbe, ki jih že sedanji zakon predpisuje.V postopku medresorskega usklajevanja Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin je osnutek predvideval neodplačnost pridobivanja služnosti in stavbnih pravic na vodnih in priobalnih zemljiščih s čemer so se strinjali tudi predstavniki lokalnih skupnosti. Ministrstvo pa je zagovarjalo stališče, da je na sistemski ravni potrebno urediti odplačnost vodnih in priobalnih zemljišč. Smiselno pa je, da se za objekte, ki prečkajo vodotoke, služnost in stavbna pravica zaračunavata simbolično. V predlaganih spremembah zakona se zagotavlja pravna podlaga za izvedbo. Obenem pa ministrstvo pripravi pravilnik za določanje nadomestil za služnosti in stavbne pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih. V pravilniku naj bi bila predpisana izjema, ki je bila dogovorjena s predstavniki lokalnih skupnosti, da se za posege za gradnjo objektov lokalne infrastrukture višina nadomestila določi v višini 5 odstotkov višine siceršnjega nadomestila. Tudi v tem primeru ne gre za manjše spremembe zakona.Zakon o vodah ureja naloge države v primeru v primeru škodljivega delovanja voda in sanacijo posledic. Glede intervencije določa samo nekaj načelnih določb glede varstva voda in predvideva sprejem navodila s katerim naj se določijo konkretni intervencijski ukrepi, način njihove izvedbe in delovanja javne službe, ki ga v soglasju sprejmeta minister, pristojen za okolje in obrambo. To navodilo še ni sprejeto. Ne v zakonu o vodah, ne v ZVNDN pa ni urejeno obdobje po zaključku intervencije. V predlagani spremembi zakona se ureja obdobje po zaključeni intervenciji po ZVNDN. Tudi v tem primeru ne gre za manjše popravke ampak za sistemsko ureditev.Pomemben razlog, zakaj nasprotujemo skrajšanem postopku, je zapisan v četrtem odstavku 9. člena Poslovnika Vlade. V tem členu je zapisano, da mora Vlada k oblikovanju predpisov povabiti strokovno in drugo javnost, da poda svoja mnenja in pripombe. V 30 do 60 dneh je zapisano v Poslovniku Vlade.V preteklosti je Komisija za preprečevanje korupcije že večkrat opozorila na neprimernost sprejemanja zakonodaje po skrajšanem in po nujnem postopku. To mnenje govori o tem, da je pri teh spremembah zakonov potrebno posvetiti še posebno pozornost vsem deležnikom predvsem z vidika načela gospodarnosti, javnosti, transparentnosti, pravne varnosti in obvladovanja korupcijskih tveganj.Področje gospodarjenja z vodami ima namreč prostorski, infrastrukturni in okoljski vidik (kvaliteta voda). Sedanja organiziranost tega področja je bolj podrejena okoljskemu vidiku, infrastrukturni pa je izkazano neučinkovit. Zato je še pomembneje, da zakone s tega področja sprejemamo premišljeno.Spoštovani kolegice in kolegi, naj poudarim, da spremembam zakona o vodah ne nasprotujemo, nasprotno nove rešitve so nujne, vendar v SDS predlagamo, da se zakon obravnava po normalni proceduri v izogib sprejemanju slabih rešitev. Zaradi številnih vsebinskih razlogov, ki sem jih navedel, predlagam, da skrajšanega postopka ne podprete. Hvala.