Danijel Krivec: V državnem zboru manjka realnega občutka, kaj spreminjanje zakonodaje pomeni za lokalno prebivalstvo

V tokratni oddaji V Državnem zboru se dogaja na Televiziji ETV je voditelj Igor Gošte gostil poslanca Slovenske demokratske stranke Danijela Krivca. V oddaji sta spregovorila o takoimenovanih novih obrazih v državnem zboru in na vladi, o nedavni odmevni odločitvi predsednika državnega zbora, da prepreči zbiranje podpisov za referendum, pa tudi o infrastrukturnem področju, predvsem o koncesijah na hidroelektrarnah ter vzdrževanju državnih cest. Del pogovora pa je bilo v oddaji namenjenega tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu.

Danijel Krivec je v Državnem zboru Republike Slovenije poslanec že četrti mandat. Pred tem je opravljal delo župana v občini Bovec, nekaj časa obe funkcije istočasno. Ko so leta 2012 v državnem zboru izglasovali nezdružljivost obeh funkcij, je bil poslanec SDS proti takšni odločitvi. »Odnos države do periferije se slabša, zato je bila dvojna funkcija prednost. Župani so razumeli, da zakonodaja ni samo za to, da je napisana na papirju. Župani, ki so bili v državnem zboru, so imeli bolj realen občutek, kaj pomeni spreminjanje zakonov in kako to vpliva na lokalno prebivalstvo. Ta manko je danes kar viden.«

Tudi sicer je poslanec Krivec precej kritičen do trenutnega dogajanja v državnem zboru. »V zadnjem mandatu je delo v državnem zboru precej nekoordinirano. Menim, da lahko predsednik parlamenta postane le nekdo, ki je bil vsaj en mandat že v državnem zboru. Pravila so postavljena zato, da se jih izvaja.« Manko kilometrine trenutnega predsednika državnega zbora se po prepričanju poslanca kaže tudi v nedavni odločitvi Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendum. »Saj veste, kako pravijo, pet pravnikov, šest mnenj in v takšnih primerih je nujna izkušenost. Odgovornost na koncu vedno nosi tisti, ki sprejme odločitev. Naj spomnim, da se kljub napačni odločitvi pri odvzemu mandata Janeza Janše predsednik državnega zbora do danes še ni opravičil. Očitno je ustavno sodišče za nekatere primerno orodje samo takrat, ko jim to ustreza, sicer pa ga spregledajo.«

V omenjenem primeru je kljub vsemu po mnenju poslanca Krivca med koalicijskimi poslanci bilo nekaj zdrave pameti, saj se v neformalnih krogih marsikdo ni strinjal z odločitvijo predsednika državnega zbora. »Problem vidim v tem, da se znotraj koalicije ne uskladijo. V preteklih mandatih se ni dogajalo, da nek minister pride v državni zbor in zagovarja zakon, koalicijski poslanci pa ga zavrnejo. V času naše vlade smo se usklajevali celo z opozicijo in to še preden smo zakone poslali v parlamentarno proceduro.«

Danijel Krivec je v pogovoru izrazil tudi prepričanje, da se je potrebno vprašati, ali je volilni sistem, ki ga imamo dober. »Nekdo nekaj mesecev pred volitvami zbere skupino ljudi in jih pošlje na dopust, da niso na voljo za soočenja, kjer bi se pokazale razlike med kandidati. Kandidira pa se samo z eno osebo, ki se jo postavi na piedestal. Če se dogajajo takšne stvari, potem se kasneje vse sprevrže v čisto farso. Imam občutek, da predsednik vlade niti ne vodi več vlade.«

K spremembam lahko po mnenju poslanca Krivca pripomore tudi uravnotežen medijski prostor. »Čas je, da tudi medijski prostor dogajanje predstavi na pravi način. Ko je prekršek storjen na desni opciji, se to obelodani na način, kot da se je podrlo pol države, ko pa se kaj zgodi na drugi strani, pa se vse prikaže v rokavicah,« je poudaril poslanec SDS in spomnil na primer poslanke Muršičeve iz vrst SD. »Visoki etični standardi, ki so bili tako očitani prejšnjim vladam, češ da jih ni, so v tej vladi zares eksponirali,« je bil kritičen poslanec Krivec.

Poslanec SDS je trenutno tudi član preiskovalne komisije, ki preiskuje politično odgovornost pri gradnji TEŠ 6. Prepričan je, da je bila investicija na začetku gradnje upravičena, je pa bil trenutek, ko je šesti blok padel v obratovanje, zelo neugoden. »Generalno pa je bil projekt potreben. Zakaj se je ta investicija slabo vodila, pa je naloga naše komisije, da raziščemo,« je poudaril poslanec Krivec.

Tema pogovora je bilo tudi aktualno dogajanje na področju infrastrukture. Trenutno so v velikih težavah koncesionarji malih hidroelektrarn, saj je ministrstvo zavrnilo preko sto njihovih vlog za prihodnje obratovanje. »V teh primerih ni nobene evropske uredbe, na katere se ministrstvo rado sklicuje. Tudi ne verjamem več, da gre za neznanje pristojnih, gre za lobije. Ves čas poudarjam tudi, da se lahko skozi koncesije koncesionarja zaveže za vzdrževanje posameznih vodotokov. S tem bi imeli tudi manj problemov v primeru visokih voda, poplav. Nobenemu, ki bo zgradil objekt na vodotoku, ni v interesu, da bi mu objekt odnesla voda,« je prepričan poslanec SDS.

Sicer pa se težave z uredbami pojavljajo pogosto. »Ljudje me obiščejo v poslanskih pisarnah in sprašujejo, zakaj smo sprejeli določeno uredbo. Resnica pa je, da jo sprejemajo ministrstva, poslanci pa zanje velikokrat ne vedo,« je opozoril poslanec Krivec in spomnil na težave z uredbami glede malih čistilnih naprav, jadralnih letal in registracije kajakov.

»Državne ceste so v zelo slabem stanju, da ne rečem katastrofalne. V Slovenski demokratski stranki smo v parlamentarno proceduro vložili dva predloga zakonov, ki bi zagotovila dolgoročno stabilno financiranje za popravilo cest in ostale infrastrukture, vendar sta bila oba zakona zavrnjena. V teh zakonih smo predvidevali tudi možnost bencinskega centa, vendar ne na način, da bi obremenili ljudi, temveč da bi se denar od trošarine povrnil v popravilo cest,« je glede področja infrastrukture povedal poslanec SDS.

Nenazadnje sta se voditelj in poslanec dotaknila še tematike o Slovencih v zamejstvu in po svetu, saj je bil poslanec v preteklem mandatu predsednik komisije, pristojno za to področje. »Skoraj 500 tisoč Slovencev živi po drugih celinah in ob meji. Fond za ohranjanje slovenskega jezika in kulture pa se neprestano zmanjšuje in to ni dober znak. S tem si država reže vejo, namesto da bi izkoristili potenciale teh ljudi. Potenciali ljudi izven naših meja bi morali biti upoštevani kot dobra zgodba in ne kot nekdo nebodigatreba,« je zaključil Danijel Krivec.