Danijel Krivec: Razen davkoplačevalcev so vsi drugi investitorji v projekt 2. tir pod vprašajem

Danijel Krivec (189)

Zakon, ki predvideva milijardno investicijo v gradnjo 27 kilometrske proge med Divačo in Koprom, ni dopustno sprejemati po nujnem postopku.

Poslanke in poslanci na današnjem uvodnem dnevu aprilske seje obravnavajo predlog zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. V poslanski skupini SDS mu ostro nasprotujemo, stališče pa je podal poslanec Danijel Krivec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Lep pozdrav ministru z ekipo, kolegice in kolegi. Zakon o drugem tiru, ki ga obravnavamo, je v več točkah nedorečen in dopušča nastanek odstopanj in proračunskih tveganj. Zakon, ki predvideva milijardno investicijo v gradnjo 27 kilometrske proge med Divačo in Koprom, ni dopustno sprejemati po nujnem postopku, saj na številna vprašanja ni bilo odgovorov. Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom, za katerega je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, se sprejema po nujnem postopku kot razlog za hitenje pa se navaja prijava na razpis za evropska sredstva. Rok se izteče 14. julija. Očitno se zelo mudi z utrjevanjem poti milijardnemu projektu, čeprav so mnenja nekaterih, ki so zelo blizu projekta, da številna odprta vprašanja in tveganja lahko popeljejo ta projekt po poti zloglasnega projekta TEŠ 6.

Zato bi bilo nujno vse pomisleke razčistiti prej preden se zakon sploh pripelje do faze odločanja v Državnem zboru RS. Zakon je bil v javni razpravi le šest dni, kar tudi po mnenju predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela ni omogočilo primerne javne obravnave, ki je, tako kot poudarjamo v SDS, izpostavil pomisleke stroke, civilnih iniciativ, ki niso bili obravnavani dovolj natančno. Tudi Računskemu sodišču ni bila dana možnost, da se pred sprejemom na Vladi RS opredeli do samega zakona.

Zakon ima nekaj izrazitih pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče popraviti in odpraviti v parlamentarnem postopku. Tudi v koalicijskih partnericah, SD in Desusu, so problematizirali kratko javno razpravo o predlogu zakona, vendar so zdaj očitno z opravljeno razpravo že zadovoljni.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo več različic projekta, zato je bilo namenjenega veliko denarja. Kot ugotavlja tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je bilo za ta projekt porabljenih preko 50 milijonov evrov, od tega 30 milijonov evrov za dokumentacijo in študije ter preostalo za nakupe zemljišč, raziskave in še dodatne študije.

Ker rešitve niso bile ustrezno prediskutirane, bo projekt večno spremljal dvom o primernosti sprejetih tehničnih rešitev.

Problem pa je, da je tudi danes projekt še nedokončan. Primerjave z NIP pri TEŠ 6 se vsiljujejo kar same. Med tem ko je v trenutnem načrtu enotirna proga, je državni sekretar na Ministrstvu RS za infrastrukturo Jure Leban javno v medijih omenil, da Vlada RS preučuje možnost gradnje dvotirne proge. Le nekaj dni pred tem so v predlog zakona, ki ga imamo pred sabo, na ministrstvu zapisali, da bodo projekt izdelali v okviru obstoječe projektne dokumentacije. Ta ne vključuje gradnje dodatnega tira, kar pomeni, da je brez sprememb dokumentacije gradnja dodatnega tira neizvedljiva. Tako ministrstvo za infrastrukturo kot 2TDK pa ves čas zagotavljata, da nameravata projekt realizirati skladno s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem, da le ne bi prišlo do nadaljnjih zakasnitev, ki bi bile vezane na spremembo projektne dokumentacije.

Po sedanjem predlogu ministrstva bi financiranje izgradnje drugega tira razpršili med več vlagateljev. Poleg vložka davkoplačevalcev, 50 milijonov evrov smo že vložili, še 190 milijonov je rezerviranih v proračunu. Računajo še na nepovratna sredstva Evropske unije, posojila Evropske investicijske banke ter vložek zalednih držav, najverjetneje Madžarske. Razen države, beri, davkoplačevalcev, so ostali vlagatelji še pod vprašajem. Zakon pravi, da je podjetje 2TDK kot investitor poskusi pridobiti sredstva proračuna Evropske unije. Takšna dikcija, torej uporaba besede poskusi, tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS ne sodi v zakon.

Vlada RS v predlogu zakona večkrat navaja, da je cilj zakona najti model financiranja, ki bo omogočil izvedbo projekta z najmanjšim mogočim načinom obremenjevanja davkoplačevalcev, nato pa v obrazložitev zakona zapiše: »V primeru, da nepovratna evropska sredstva ne bodo zagotovljena v zadostni višini ali če ne bodo pridobljena sredstva sovlagateljev v načrtovani višini, bo treba te vire nadomestiti s povečanjem kapitalskega vložka Republike Slovenije ali s povečanjem posojil. Vlada v javnosti ves čas razlaga, da proračunsko financiranje drugega tira ni mogoče, vendar sistem odpira vrata, da kljub morebitnemu neuspehu ob prijavi za EU sredstva, to se nam je enkrat že zgodilo, ali ob neuspehu v dogovoru z Madžari, projekt zažene z davkoplačevalskim denarjem.«

Po našem mnenju se bo verjetno velik del financiranja drugega tira prevesil oziroma prevalil v javni dolg države in se nima smisla skrivati pred tem dejstvom. Tudi kapitalski vložki so po svoji naravi oblika posojila in s tem zadolževanje proračuna. Investicijska vrednost projekta v zakonu ni zapisana. Najdemo jo le v spremnem besedilu. Koliko je možnosti, da pride do podražitve projekta? Vlada v obrazložitvi predloga zakona o tveganju podražitev zapiše: »Tveganje prekoračitve proračunske vrednosti vedno obstajajo. Obvladovati jih bo treba s strogim upravljanjem projekta in konkurenčnostjo postopkov oddajanja del izvajalcem.«  To je sicer lepo zapisano, vendar se je praksi do sedaj pokazalo kot neuresničljivo. Zato, tudi glede na to, da tudi Komisija državnega sveta ne podpira predloga zakona in zaradi vseh nedorečenosti, v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakona ne bomo podprli.

Poslanec se je pri predstavitvi stališča skliceval na nekatera dejstva v zvezi s projektom II. tir, ki so objavljena tudi tukaj.

 

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.