Danijel Krivec: Podizvajalci so glede poplačil v neenakopravnem položaju v primerjavi z glavnim izvajalcem
sreda, 21. 3. 2018V SDS predlagamo avtentično razlago 631. člena Obligacijskega zakonika, da se še dodatno zaščiti podizvajalce v sodnih postopkih, ker zdajšnja praksa kaže, da so v neenakopravnem položaju glede na glavnega izvajalca del.
Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju marčevske seje razpravljajo tudi o predlogu za sprejem avtentične razlage 631. člena Obligacijskega zakona, ki smo ga pripravili v poslanski skupini SDS. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec Danijel Krivec.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik, lep pozdrav ministru, kolegicam in kolegom! Vložili smo predlog za avtentično razlago 631. člena obligacijskega zakonika, zato da se še dodatno zaščiti podizvajalce v sodnih postopkih. Dosedanja praksa namreč kaže na to, da so v neenakopravnem položaju.
Tudi vlada v svojem mnenju ne zanika naših ugotovitev, da restriktivna razlaga oziroma pojmovanje pogoja koneksnosti terjatev podizvajalcu ne omogoča, da le-ta zahtevano poplačilo s strani naročnika, če tudi ima za ta dela opravljena na projektu še rezerviran denar. Iz razlage vlade sledi, da lahko podizvajalec zahteva neposredno plačilo od naročnika le v primeru, če ta njegova dela še ni plačal glavnemu izvajalcu. To pomeni, da podizvajalcu daje le možnost, da zahteva plačilo od naročnika torej, da ga toži ne daje pa možnosti poplačila podizvajalcu v primeru, če je glavni izvajalec za podizvajalčeva dela denar od naročnika prejel ni pa s tem poplačal tudi tega dela do svojega podizvajalca. To pomeni, da prejeta sredstva za delo podizvajalca glavni izvajalec lahko očitno brez kaznovanja in kontrole porabi za drugi namen.
Če pojasnim na primeru. Naročnik na primer plača pleskarska dela glavnemu izvajalcu. Glavni izvajalec teh del pa ne plača podizvajalcu. V takem primeru po sodni praksi in pravni teoriji pogoj koneksnosti ni izpolnjena. Ker je naročnik pleskarska dela že plačal glavnemu izvajalcu, četudi jih ta potem ni plačal podizvajalcu.
Po našem mnenju je namen 631. člena Obligacijskega zakonika ta, da ko glavni izvajalec ne plača pleskarskih del proizvajalcu se le-ta lahko obrne na naročnika za plačilo omenjenih del iz vsote, ki v tistem trenutku dolguje glavnemu izvajalcu seveda ob pogoju, da so terjatve prepoznane. Sodišča pa trenutno razlagajo, da se podizvajalec ne more poplačati pri naročniku, kar pomeni, da se s tem ščiti zgolj glavnega izvajalca oziroma mu omogoča, da z zlorabljanjem sredstev nadaljuje in s tem neopravičeno bogati na račun podizvajalca. Podizvajalcu je tako onemogočeno uporabiti 631. člen zakona, ker koneksnosti terjatev za ista dela ni mogoče izpolniti, ker je naročnik že plačal, na primer, pleskarska dela glavnemu izvajalcu. Sodna praksa pa stoji na stališču, da pleskarskih del naročnik dvakrat ne bo plačal, ne glede na to, da jih le-ta ni poplačal podizvajalcu.
Mi menimo, da sprememba zakona v tem primeru ni primerna, saj je določba dovolj jasna in abstraktna. S predlagano razlago določbe 631. člena Obligacijskega zakonika bi se podizvajalec v prej opisanih primerih lahko poplačal, saj v nasprotnem primeru prihaja do neopravičene obogatitve glavnega izvajalca. S sprejetjem avtentične razlage bi tako prekinili prakso zlorab glavnih izvajalcev in tako omogočili, da bosta glavni izvajalec in podizvajalec v enakopravnejšem položaju.
Sedaj, veliko se govori o pravni praksi in podobnih zadevah v določenih primerih, ampak dejstvo je, da v Sloveniji pravna praksa dejansko v teh primerih ne obstaja, kajti določene zadeve so pred sodišči komaj prišle na vrsto v primeru, ko se določa koneksnost posameznih terjatev. Nelogično je, da je nekdo v neki vmesni, začasni situaciji zadeve prijavil oziroma imel zavedene, kasneje jih glavni izvajalec, seveda, podizvajalcu ne plača v končni terjatvi, ko pa pride do postopka pa ta podizvajalec tega ne more uveljavljati, ker sodišče tretira, da je bila neka začasna situacija glavnemu izvajalcu že plačana in je s tem poplačana avtomatsko tudi podizvajalec, kar pa lahko ta v sodnem sporu dokaže, vendar mu po praksi sodišč te koneksnosti ne priznava. Menim, da je to zelo napačno in verjamem, da boste v tem primeru podprli to avtentično razlago. Že na odboru je bilo pripravljenost, da se to reši in s tem rešimo marsikaterega podizvajalca, ki še vedno čaka v postopkih na poplačilo svojih izvedenih del.
