Danijel Krivec: "Obrtni zakon prinaša veliko dobrih rešitev in spoštuje voljo obrtnikov izraženo na referendumu"

Zakon sledi cilju poenostavitve poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela, zaposlovanja in predvsem večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov. V okviru redne marčevske seje so poslanke in poslanci ponovno odločali o noveli Obrtnega zakona. Stališče PS SDS je predstavil Danijel Krivec.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

DANIJEL KRIVEC: Spoštovani predsednik. Predstavniki ministrstva, predstavniki Državnega sveta. Lepo pozdravljeni. Že uvodoma naj povem, da bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke navkljub vetu Državnega sveta zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona podprli, saj prinaša veliko dobrih rešitev in spoštuje voljo obrtnikov izraženo na referendumu.Zbornice so pravne osebe v katerih se združujejo gospodarski subjekti ali posamezniki, ki opravljajo določen poklic. Javne polemike v predhodnih letih so bile usmerjene v potrebo po prenovi ali spremembi obstoječega zborničnega sistema, ki odraža vrsto pomanjkljivosti. Po dosedanjih ocenah je uveljavitev zakona, ki ureja gospodarske zbornice, prispevala k spodbujanju učinkovitosti gospodarskih zbornic in učinkovitejšemu sodelovanju pri iskanju in izražanju skupnih interesov ter k razbremenitvi gospodarstva, zato je predlagatelj mnenja, da ima ukinitev obveznega članstva v Obrtni zbornici Slovenije lahko prav tako podobne pozitivne učinke. Ker pa je Ustavno stališče že večkrat zavzelo stališče, da je stvarno utemeljene različne položaje možno različno in celo nujno različno pravno urejati, se je predlagatelj pri ureditvi obrtno zborničnega sistema odločil, da bo upošteval predvsem posebnost ustroja Obrtne zbornice Slovenije. Upoštevajoč navedeno se je predlagatelj odločil slediti ureditvi, ki kljub statusu pravne osebe javnega prava združuje člane na prostovoljni ravni. Koalicijski partnerji so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo sprejeli rešitve s katerimi bo članstvo v Obrtni zbornici Slovenije prostovoljno, razen v primeru, da bi se člani te zbornice z referendumom na ravni povezovanja v zbornico odločili za obvezno članstvo. Na posvetovalnem referendumu v obliki članstva so udeleženci glasovali za prostovoljno obliko članstva. Zaradi navedenega je predlagatelj pristopil k spremembam obrtnega zakona z namenom odpraviti določbe, ki se nanašajo na obvezno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije. Zakon sledi cilju poenostavitve poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela, zaposlovanja in predvsem večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov. Zaradi navedenega predlog zakona iz veljavne zakonodaje črta vse obrtne dejavnosti za katere ne obstaja zadosten javni interes, ki bi opravičeval njihovo regulacijo preko obrtnega dovoljenja. Namen zakona je tudi poenotenje slovenske zakonodaje s pravom Evropske unije in sicer predlog ureja prijavo začasnega upravljanja storitev v skladu z direktivo o storitvah na notranjem trgu ter direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Trenutno veljavna zakonodaja namreč še nima vzpostavljenega sistema za prijavo občasnega upravljanja storitev za tuje fizične in pravne osebe, zato so naši obrtniki v slabšem položaju, saj tujim fizičnim in pravnim osebam za opravljanje obrtnih dejavnosti v Republiki Slovenije ni potrebno izpolnjevati kvalifikacijskih pogojev ali drugih pogoje. Poglavitne rešitve, ki jih prinaša nov zakon, s spremembo se ukinja dosedanje obvezno in ureja prostovoljno članstvo, v zbornico se lahko vključi vsaka zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki opravlja obrtno dejavnost. S to spremembo se tudi ukinja obvezno plačevanje obveznega članskega prispevka. Predlog zakona omogoča združevanje tudi v druge zbornice na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske zbornice. Obrtna zbornica Slovenije ostaja še naprej predstavnik obrti ter nadaljuje z izvajanjem javnih pooblastil. Odpravlja se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti za katere ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost ter dejavnosti domače in umetnostne obrti. Obrtni register vključuje subjekte, ki opravljajo obrtne dejavnosti za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Dodatna opredelitev obrtne dejavnosti na dejavnosti za katere je potrebna določena poklicna usposobljenost in druge obrtne dejavnosti za katere ni potrebna določena poklicna usposobljenost. Dodana izdaja EU potrdil. Potrdila o zakonitem upravljanju reguliranih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Namen potrdila je skladno z direktivo 2005/36 Evropske skupnosti o priznavanju poklicnih kvalifikacij, da je imetnik potrdila o državi članici, kjer želi opravljati storitev, dokazuje da je zakonito ustanovljen v državi članici. Zakon ureja tudi vprašanje prijave čezmejnega občasnega upravljanja obrtnih dejavnosti. Prehodne določbe urejajo tudi uskladitev statuta obrtne zbornice Slovenije in presečni datum po katerem lahko dosedanji člani stopijo iz članstva Obrtne zbornice Slovenije. Zakon tudi ustrezno ureja prenos premoženja v primeru ukinitve posamezne območne obrtne podjetniške zbornice.V Poslanski skupini bomo zakon ponovno potrdili.