Danijel Krivec: Janez Lenarčič je dober uradnik, a politično brez prave teže

Danes je v Državnem zboru RS potekala 8. nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije, na kateri se je predstavil kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič. 

Uvodoma je kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije podal svoj pogled na trenutno stanje in izzive, ki čakajo Evropsko unijo. Ocenil je, da je gospodarstvo EU v dobri kondiciji. Nekdanje krize se ne občuti več, stopnja zaposlenosti pa dosega rekordne ravni, a je hkrati opozoril, da se že občuti ohlajanje gospodarstva in prihod nove finančne in gospodarske krize, pri čemer je zaskrbljujoče, da je javni dolg držav članic presegel 10 milijard evrov in dejstvo, da gospodarska rast ni bila povsod po Evropi zadovoljiva. Prav tako je opozoril, da Slovenija ni pripravljena na novo krizo.

Lenarčiča veseli, da se je evropskih volitev udeležilo rekordno število Evropejcev, bo pa doseganje večine v sedanji sestavi Evropskega parlamenta težje, saj ta ni bil nikoli tako politično razdrobljen, kot je danes.

Dejal je, da Evropsko komisijo čakajo veliki izzivi že na samem začetku nastopa, saj se bo morala soočiti s posledicami Brexita, ki bo prinesel težave za ljudi, okrnjene finance ter vprašljivo stanje mira in stabilnosti na irskem otoku. Lenarčič je dejal, da si želi sporazumnega izstopa, ki bo ugodnejši za obe strani. Finančni primanjkljaj bo potrebno rešiti z opredelitvijo prednostnih nalog in višjimi vplačili preostalih članic, tudi Slovenije. Na tak način pa se bodo zagotovila tudi kohezijska sredstva, ki so ključen vir naložb, s katerimi se zmanjšuje razlike v razvoju. Dodal je še, da v veliki meri deli vizijo Evrope z novo predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Na današnji seji odbora sta sodelovala poslanca iz vrst SDS Alenka Jeraj in Danijel Krivec. Jerajevo je zanimalo, kakšno stališče ima Lenarčič glede ruske okupacijo Krima in ali meni, da so potrebne dodatne sankcije Evrope ali pa celo odprava že obstoječih. Lenarčič je rusko aneksijo polotoka Krim označil za kršitev mednarodnega prava in Helsinške listine. »EU je morala reagirati s sankcijami, ki so bile opredeljene zelo previdno in niso imele namena škoditi evropskim ali ruskim državljanom. Dokler bo stališča Rusije takšna kot so, bodo te sankcije ostale,« je dodal.

Alenka Jeraj je kandidata vprašala tudi glede njegovega stališča do migrantskih kvot. Opozorila je na Marakeški sporazum, ki briše meje med legalnimi in ilegalnimi migracijami in na nesmiselno zavračanje vseh opozoril in predlogov SDS s strani Vlade RS, saj gre pri vprašanju migracij za prihodnost in varnost Slovenije. Slovenska demokratska stranka je namreč podala že mnogo predlogov, ki so dobri za vse, a vlada ni imela posluha zanje. Poslanko je tudi zanimalo mnenje kandidata o tem, ali bi terorizem lahko povezali z ilegalnimi migracijami. Kandidat za slovenskega evropskega komisarja je poudaril, da bo pri migrantskem vprašanju treba uvesti strožji nadzor na zunanjih mejah EU, odpraviti vzroke migracija v državah izvora in bolj poenotiti azilno politiko med državami članicami. »Veliko ljudi pride v EU vedoč, da ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, saj vedo, da obstaja majhna možnost, da se bodo morali vrniti v domovino,« je opozoril Lenarčič in dodal, da bo moralo vračanje nelegalnih migrantov postati bolj učinkovito: »Tudi Schengen, kakršnega si želimo, bomo lahko vzpostavili šele takrat, ko bomo imeli zavarovane zunanje meje«.

Jerajevo je obenem še zanimalo, kako bo nov britanski premier Johnson in njegova napoved izstopa Združenega kraljestva iz EU vplivala na slovensko gospodarstvo in tam živeče Slovence. Lenarčič je mnenja, da bo Brexit v vsakem primeru imel negativne posledice, a če bo ta sporazumen, bodo posledice manjše.

Poslanka SDS je opozorila tudi na propadle projekte vlade, npr. zavrnitev sodelovanja z Madžarsko glede drugega tira in zavrnitev Zveze NATO, ki je želela uporabljati kapacitete Luke Koper. »Slovenija je premajhna, da bi se vseh projektov lotila sama, brez sodelovanja sosednjih držav,« je opozorila poslanka in dodala, da se sedaj zdi kot da smo že z vsemi državami okoli nas skregani.

Na vprašanje poslanke, ali podpira izmenjavo podatkov obveščevalnih služb med državami članicami, pa je Lenarčič odgovoril pritrdilno, saj je prepričan, da bi bili tako bolj uspešni v preprečevanju terorizma in organiziranega kriminala.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na seji odbora dejal, da »gredo stališča Lenarčiča v pravo smer, a žal tako ne razmišlja tudi slovenska vlada«. Opozoril je, da Lenarčič poudarja, da ne pripada nobeni politični stranki, »toda v parlamentu sedimo glede na politično pripadnost. Strinjamo se, da gre za izkušenega kandidata, a mu manjkajo politične izkušnje. V preteklosti smo imeli dobre uradnike, ki so prevzeli pomembna mesta, pa se tam niso izkazali. Treba je imeti tudi izkušnje s sprejemanjem odgovornosti in odločitev. Vsekakor upam, da bo kandidat uspešen,« je poudaril.

Krivec je dodal, da so evropski komisarji običajno na vrhu priljubljenosti slovenskih politikov, kljub temu pa večina Slovencev ne zna povedati niti enega dobrega projekta, ki so ga izvedli. Pomembno je, da se »komisar zna izpostaviti in zagovarjati stališča v prid svoje države,« je prepričan vodja poslank in poslancev SDS.

Vodjo poslanske skupine SDS je zanimalo stališče kandidata do arbitražne razsodbe, saj je ta Sloveniji prinesla »zgolj služnost na morju, ne pa tudi dostopa do odprtega morja, izgubili smo tudi kar nekaj vasi«. Lenarčič je dejal, da je odločitev arbitražnega tribunala zavezujoča, izvršiti jo morata obe strani. Evropska komisija ne bo odločala o tem, dokler je zadeva pred sodiščem EU v Luksemburgu, konkretnejšega stališča od tega pa Lenarčič ni navedel.

Danijela Krivca je na koncu še zanimalo, kako bi po Lenarčičevem mnenju morala ravnati Slovenija v primeru, ko pride do podobnega izigravanja evropske zakonodaje, kot je bilo to pranje denarja v NLB: »Je prav, da se takšne zadeve obelodanijo na evropskem parketu, ali pa moramo znotraj države mižati in ne opozarjati na ključne anomalije, ki so vezane na evropski pravni red?« Lenarčič je dejal, da imajo druge države bolj enotno nastopanje v tujini, mi pa notranje delitve prenašamo navzven, s čimer ne bomo prišli daleč. »Ko gre za interese države, bi v korist Slovenije morali držati skupaj.« Lenarčič je omenil tudi uspešno predsedovanje Slovenije EU leta 2008, ko je slovenska politika bila enotna, Slovenija pa je bila zvezda med vsemi novimi državami članicami.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je po zaslišanju kandidata za evropskega komisarja Janeza Lenarčiča dejal, da smo v poslanski skupini SDS ocenili, da je omenjeni »dober uradnik, ki področje delovanja EU dobro pozna, specifična teža v političnem smislu pa ni tista prava in prav zato kandidatu danes tudi nismo dali naše podpore, nismo pa ga niti zavrnili.«

Kot je pojasnil Krivec, je večina stališč, ki jih je o ilegalnih migracijah in azilni politiki javno izrazil Lenarčič sicer takšna kot jih izraža SDS. »Kandidata smo opozorili, da bo verjetno nekaj stališč moral uskladiti z aktualno vlado, kajti govori v nasprotju z njihovimi stališči,« je povedal Krivec in dodal, da če bodo Lenarčiča v vladi okoli teh vprašanj poslušali, bi to bilo lahko samo dobro.

Na vprašanje novinarja, kako to, da poslank in poslancev SDS kandidat Lenarčič vseeno ni prepričal, pa je Krivec dejal, da smo že povedali, da že pri samem kandidiranju pričakujemo korekten postopek, in to je, da se tudi opozicijo vpraša o kandidaturi, »sploh glede na to, da v Šarčevi koaliciji toliko govorijo o sodelovanju.« »Pri zadevah, ki so pomembne za Republiko Slovenijo kot celoto, to pričakujemo. Tudi v tem primeru se to ni zgodilo in zato iz načelnih razlogov kandidata nismo mogli podpreti,« je še povedal vodja poslank in poslancev SDS.

Foto: DZ