Danijel Krivec: »Iskanje poti iz krize slovenske pravne države.«

Danijel Krivec na konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije. Danes in jutri v prostorih Ustavnega sodišča RS poteka II. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Zbrane je nagovoril tudi poslanec SDS Danijel Krivec, ki je tudi predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.V nadaljevanju objavljamo njegov nagovor.

Spoštovani,
Borut Pahor, predsednik RS
Miroslav Mozetič, predsednik ustavnega sodišča RS
Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa
gospe in gospodje!

V posebno čast in veselje mi je, da lahko s pozdravnim nagovorom sodelujem na tako ugledni prireditvi, na II. Konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

Menim, da so tovrstne konference potrebne za odpiranje različnih vprašanj in reševanje težav, s katerimi se soočamo vsi v družbi, tako vi kot pravniki, kot mi, predstavniki zakonodajne veje oblasti. Kot predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pozdravljam današnjo konferenco, kjer se obravnavajo vsebine iz mednarodnega in evropskega prava in kjer se predstavljajo izkušnje in dobre prakse iz tujine. Slednje je po mojem mnenju še kako potrebno. Žal se nahajamo v obdobju, ko se v Sloveniji soočamo s situacijami, kjer se prevečkrat izkaže, da je slovenska pravna država v krizi. Nujno je torej, da se takšno stanje popravi. In ravno na tovrstnih konferencah, kot je tudi današnja, so priložnosti, ko se predstavljajo temelji oziroma porajajo izhodišča za iskanje rešitev, kako iziti iz krize slovenske pravne države. 

Eno izmed načel pravne države je prilagajanje spreminjajočim se življenjskim razmeram. Naloga zakonodajalca pa je, da na življenjske spremembe pravočasno in ustrezno reagira. V Sloveniji je prevladujoče mnenje, da se zakonodajalca prevečkrat označuje kot edinega odgovornega za stanje v državi. Vendar se velikokrat pozablja na pomembno vrednoto: in to je odgovornost. Za stanje v družbi smo namreč odgovorni vsi. In ravno zato moramo tudi vsi iskati rešitve, ki ne bodo vključevale zlorab in okoriščanj. Pri tem moramo imeti v uvidu napis, ki je vklesan na knežji palači v Dubrovniku »obliti privatorum publicia curate«, oziroma »pozabite na vaše zasebno, za javno skrbite«! Bistveno pa je, da to sporočilo tudi ponotranjimo. Le tako ne bo ostalo le pri zunanjem videzu načel pravne države, ampak se bodo načela dejansko prenesla tudi v prakso.

Dovolite mi, da v tem kontekstu izpostavim še nekaj, in sicer, da je država Slovenija letos dopolnila prvih deset let polnopravnega članstva v Evropski uniji. To je bil pomemben zgodovinski mejnik, primerljiv z odločitvijo za slovensko samostojnost in neodvisnost. Oba dogodka sta medsebojno pomembno povezana. Slovenski narod se je namreč z odločitvijo za samostojnost in neodvisnost hotel vključiti v skupino držav, ki ima primerljive vrednote, pravno, politično in ekonomsko ureditev, to je v skupnost, ki jo predstavlja Evropska unija. Na podlagi naših dosedanjih prizadevanj in začrtanih poti, tako menim, da se moramo v ta prostor še trdneje zasidrati in živeti vrednote ter načela, ki jih opredeljuje tako Ustava Republike Slovenije kot tudi promovira Evropska unija.

Spoštovani,
pogled na program današnje konference nam razkriva razveseljivo dejstvo, in sicer da v tujini na pomembnih institucijah deluje veliko slovenskih pravnic in pravnikov. Pohvalno je, da ste sprejeli takšne izzive ter priložnosti, ki so pomembne tako za vašo poklicno pot, vplivajo pa morda lahko tudi na razumevanje pravnega stanja v naši državi. Pri tem je pomembno medsebojno poslušanje, strpno soočanje pogledov, odpiranje obzorij in medsebojno spoštovanje.

Spoštovani,
naj vam torej ob koncu zaželim, da si izmenjate koristne izkušnje in dobre prakse, ki bodo vodile k cilju, to je k iskanju poti iz krize slovenske pravne države.