Danijel Krivec: Investicija v TEŠ 6 je bila slabo vodena s strani akterjev, ki so bili neposredno zadolženi za njeno izvajanje

Poslanke in poslanci so včeraj na seji državnega zbora med drugim obravnavali vmesno poročilo o javnem naročanju pri investiciji v blok TEŠ 6. Stališče poslanske skupine SDS o poročilu je podal poslanec Danijel Krivec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo predsedujoči.  Lep pozdrav vsem prisotnim. Kot že rečeno, imamo na mizi oziroma v obravnavi vmesno poročilo o javnem naročanju pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj kot drugo vmesno poročilo. Prvo je obravnavalo začetek investicije, predvsem problematiko premoga, kjer smo prišli do nekih ugotovitev, to drugo poročilo pa preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti daje kot nek drug dokument, kar obširno poročilo, ki v začetku vsebuje predvsem pričanja posameznih prič, v zaključku pa ugotovitve oziroma določene zaključke.

Zdaj, dejstvo je, da Uredba o zavezancih za javno naročanje v letu 2007 ni vsebovala podjetij, ki so bila izločena, se pravi tudi podjetja z energetskega področja, in že dejstvo, da ni bila izločena samo Termoelektrarna Šoštanj, ampak kar 12 podjetij, ne more enoznačno povezati, da je bil to ključni razlog za kakršnekoli anomalije pri projektu TEŠ 6. Kajti, če pristanemo na to dejstvo, bi očitno vsi projekti, ki so vodeni po zakonu o javnih naročilih, govorimo o gradnji druge infrastrukture na cestnem področju, na železniškem področju, gradnji preštevilnih javnih zavodov, bolnic in tako naprej, ne bi smelo imeti nobenih težav, če bi bilo to tako enostavno povezljivo. Dejstvo je, da v internih aktih Termoelektrarne Šoštanj kot družba in tudi HSE obstajajo enake zadeve, kot jih predvideva zakon o javnih naročilih, edina olajšava, ki je bila dana takratnemu poslovodstvu, je ta, da pritožba ne zadrži postopka. To je bila edina olajšava, ki jo je imelo to podjetje izven tega področja javnih naročanj. Vse ostale uzance so bile predpisane tudi za to podjetje.

Zdaj, težko je presojati, zakaj v letu 2007 ta podjetja niso bila uvrščena. Verjetno obstajajo kakšni razlogi. Težko pa pristanemo na to, da je to, kot sem rekel, ključni razlog, da je investicija tekla v napačni smeri. Tudi ključne pogodbe so bile podpisane, bistveno kasneje. V letu 2009 in do takrat bi tudi naslednja vlada ali pa kdorkoli bi na ministrstvih sedel, verjetno odreagiral, če bi bilo tako, kot želite nekateri prikazati, zelo jasno, katera podjetja spadajo na kakšen seznam. Vsi vemo, da je evropskih direktiv in priporočil zelo veliko.

Pri samem izvajanju je treba tudi to poudariti, da v začetni fazi je bila to vseeno investicija, ki jo je vodilo podjetje, sicer v 100 % državni lasti, vendar je bilo vodeno kot projekt zasebnega lastnika. Ni bila država v začetku vpeta v neposredno izvajanje tega projekta. Do tega vključevanja in ministrstev v večjem obsegu in vlade in tudi ne nazadnje državnega zbora je pač nastalo takrat, ko je prišlo do sprememb, na bom rekel energetskih borzah, do upada cen električne energije in do takrat nastopa tega, da je podjetje HSE in tudi TEŠ enostavno prišlo v situacijo, da brez državnega poroštva verjetno investicije ne bo sposobno izvesti. In takrat je vstopila tudi, bom rekel, v večji meri vlada, verjetno pritiski na vlado in tudi v večji meri pritiski na poslance v državni zbor, da se poroštveni zakon sprejme.

Zdaj, kot sem rekel, nobene odveze ni imelo ne podjetje HSE niti TEŠ kot nosilca te investicije v smislu naročanja v njihovih internih dokumentih, aktih, ki jih mora poslovodstvo spoštovati, so praktično enake zahteve kot so v zakonu o javnih naročilih, zato odveza tem gospodarskim subjektom v tej smeri ni bila dana. Se pa lahko strinjamo, da je težko reči, da v primeru, da bi zakon o javnih naročilih neposredno veljal, bi bilo mogoče kakšna stvar bolj transparentna ali ne. Vendar, kot sem rekel, praksa v Sloveniji kaže, da tudi vsi zavezanci za javna naročila, ki imajo vse inštitucije nad seboj in nadzore, v praksi tega ne spoštujejo in prihaja ravno tako do izigravanja, zato je vedno odgovornost na osebah, ki morajo določene projekte procesirati, izvajati posamezne sklope in v tej smeri smo tudi na komisiji lahko ugotavljali, da so posamezni subjekti, ki so bili neposredno vpleteni v izvajanje posameznih naročil, dajali zelo nasprotujoče komentarje oziroma odgovore. In s tega vidika je komisija, po mojem mnenju, kar veliko materiala pridobila, tudi vsa zaslišanja so bila koristna, zato da si lahko v končnem poročilu, ki ga komisija pripravlja nekje za začetek naslednjega leta, in tu se zahvaljujem predsedniku za konstruktivno delovanje, verjamem, da bo tam vključeno tudi še ostalo od ugotovitev, ki jih je komisija skozi zaslišanja uspela pridobiti. V naši poslanski skupini seveda ne nasprotujemo temu poročilu.

Bi pa mogoče za zaključek še enkrat poudaril ravno to, da noben zakon, nobena, bi rekel, prisila ne zagotavlja izvajanje nekega tako velikega projekta, če ljudje, ki so neposredno vpleteni v izvajanje, ne spoštujejo pravil igre, ki jih imajo zapisane tudi v drugih dokumentih in zakonu o javnih naročilih, ta je mogoče samo eden od takih, ki bi preprečili eventualno nekatera izigravanja pri naročanju materiala in storitev v projektu Termoelektrarne Šoštanj izgradnji bloka 6. Kot rečeno pa je sama investicija tudi po mnenju komisije in po tem, kar smo na zaslišanjih do sedaj izvedeli, bila dejansko vodena slabo s strani akterjev, ki so bili zadolženi za izvajanje samega projekta. Tako da poročilu ne bomo nasprotovali.