Danijel Krivec: "Energetski zakon prinaša številne nove birokratske ovire"
četrtek, 30. 1. 2014Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.
Pred nami je tretja obravnava zelo obširnega in zahtevnega zakona, ki ureja celotno področje energetike. Gre za sistemski zakon, ki je šel skozi podrobno obravnavo na delovnem telesu in tudi skozi drugo obravnavo na plenarni seji Državnega zbora. Vloženo je bilo veliko truda vseh sodelujočih, da bi zakon v največji možni meri izboljšali. Veliko pripomb zainteresiranih skupin in Zakonodajno-pravne službe je bilo z vložitvijo in sprejemom amandmajev upoštevano z namenom in ciljem izboljšanja vsebine samega zakona. Vseeno pa je dejstvo, da je zakon preobsežen in v veliki meri nepregleden. Glavni motiv pri pripravi tega zakona je bil prenos 10 direktiv na plinskem in električnem področju, ki v naš pravni red, na električnem področju… prenos v naš pravni red in s tem izognitev tožbam in sankcijam, ki bi nas doletele, vendar je poleg zahtev iz tega tretjega energetskega paketa v tem zakonu še veliko drugih sprememb, ki pa so nedodelane in v posameznih členih pokrivajo predvsem interese določenih lobijev, kar bo nekaterim omogočilo dobre zaslužke, državljane pa udarilo po žepih.
Nekaj ključnih pripomb na ta zakon. Zakon prinaša številne nove birokratske ovire, ki bi jih moral zmanjševati ne pa na novo prinašati v zakonodajo. Sprejemanje tako zahtevnega in obsežnega zakona po nujnem postopku, pa je onemogočilo še dodatno usklajevanje, preverjanje in tudi izboljšavo posameznih vsebin. Ključnih slabosti nismo uspeli odpraviti iz tega zakona, to je predvsem tisti del, ki se nanaša na poenostavitve, zmanjšanje administracije in pretirano birokratizacijo. Recimo, predhodno soglasje ministra za lokalni energetski koncept, uskladitev okrog akta, ki je višji, občinski prostorski načrt ali lokalni energetski koncept, in podobne birokratske težave. V praksi bo to povzročalo težave, čez par mesecev pa bo verjetno treba zakon novelirati.
To so čisto birokratske zadeve, ki po nepotrebnem povečujejo administracijo in na nek način podaljšujejo postopke.
Tudi na področju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, želi predlog zakona uvesti spremembe in sicer, da se izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti distribucijskega operaterja lahko zagotovi tudi na delu območja države ali na celotnem območju, kar pa v nadaljevanju lahko pomeni več sistemskih operaterjev. Moramo povedati, da je bilo to določilo na odboru amandmirano, v smislu določbe veljavnega zakona, kasneje v drugi obravnavi na seji Državnega zbora pa je bilo sprejeto prvotno besedilo predlaganega zakona.
V zvezi s tem pa smo zato v Poslanski skupini SDS ponovno vložili amandmaje k 78., 80. in 81. členu, saj so tudi poslanske skupine koalicije v drugi obravnavi v Državnem zboru v svoji obrazložitvi menile, da je bolje pustiti ureditev takšno, kot je v veljavnem in ne v predlaganem zakonu. Tako je v teh določbah opredeljeno, da je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja obvezna gospodarska javna služba, ki ga kot izvajalca določi vlada za obdobje največ 50 let. Država je podjetju Sodu d.o.o. v letu 2007 podelila koncesijo za upravljanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na celotnem področju Republike Slovenije za obdobje 50 let. Zato ne vidimo potrebe, da se koncesija deli po mikro področjih, saj je to za naslednjih 50 let že urejeno s podelitvijo koncesije, izključno eni pravni osebi.
Nekaj podobnega je tudi na področju energetskih izkaznic. Okrog tega je bila zelo široka razprava na odboru iz katere smo se verjetno vsi nekaj naučili. Uspeli smo izvedeti koliko bo cena te energetske izkaznice. Ministrstvo je govorilo o ceni izkaznice približno 1 evro na kvadratni meter, to bi pomenilo za eno stanovanjsko hišo cca. 150 kvadratov, 150 evrov. Če pa pogledamo spletne strani, je tam jasno napisano koliko stane energetska izkaznica za tak objekt, cca. 600 evrov. Če pogledamo podatke iz tujine, je cena energetske izkaznice, na primer v Veliki Britaniji, za enosobno stanovanje približno 42 evrov, za hišo s tremi spalnicami pa približno 54 evrov. Zakaj energetska izkaznica pri nas toliko stane? Zato, ker je okrog tega dokumenta, ki je v osnovi tehnični dokument, nastala cela znanost in je zelo obsežen administrativno birokratski postopek. Glede na to, da je veljavnost energetske izkaznice 10 let, bodo take določbe določenim lobijem vsakih 10 let omogočile potencialni zaslužek okoli 200 milijonov evrov. Zakaj nalagamo lastnikom nepremičnin več obveznosti, kot pa je nujno potrebno in zakaj se širi obveznost izdelave energetske izkaznice prek minimalnih zahtev direktiv Evropske unije?
V tem primeru se tako v razpravah in v usklajevanjih nismo uspeli poenotiti, kaj nam dejansko nalaga direktiva. Ali res zahteva vse to licenciranje, vpisovanje v dodatne registre, nenavadno stroge pogoje za pridobitev licence za strokovnjake in tako dalje, kar pa seveda dodatno draži postopek pridobivanja energetske izkaznice.
Ker beremo to direktivo drugače, se z rešitvijo o zakonu ne moremo strinjati. Vztrajamo na poenostavitvi postopka, da se odpravi administrativno birokratska zgodba, ker je po našem mnenju popolnoma nepotrebna, kar dokazujejo tudi izkušnje v drugih državah. Poenostavitev bi posledično pomenila tudi pocenitev izdelave energetskega dokumenta, ki ga bodo slej kot prej morale imeti vse stavbe.
Ves čas smo tudi verjeli, da boste v koaliciji povzeli rešitve iz vsebinske razprave o 428. in 429. členu, v besedilu v tretji obravnavi sta to 429. in 430. člen, ter upoštevali stališča Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja na zakonsko neustreznost rešitve in ustavno spornost. Člen je bil delno spremenjen na odboru, vendar smo pričakovali, da bo vložen vsebinski amandma koalicije, ki bi rešil težavo, pa ga ni.
Vsi ostali členi, ki govorijo o agenciji, ki je regulator, so zaprti in jih ni mogoče spreminjati. S temi določbami, ki so najbolj problematične, predlagatelj agencijo izvzema iz sistema javnih agencij. Izvzema veljavnost določb, ki v te državi veljavo veljajo za vse javne agencije, za to agencijo te določbe ne bodo veljale. To predlagatelj utemeljuje s tem, da mora biti po evropskih zahtevah agencija neodvisna. Zakaj pa potem imamo zakon o javnih agencijah? Ali niso številni poslanci te koalicije ob ustanavljanju številnih novih agencij razlagali, da moramo imeti te agencije ravno zato, da so lahko samostojne in neodvisne? Zakon o javnih agencijah namreč pravi, da se javna agencija ustanovi, če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni in neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog, ter da je pri izvajanju nalog agencija samostojna.
Predlagani energetski zakon pa uvaja popolnoma samostojne določbe glede delovanja tega regulatorja, izvzema ga iz pravnega reda. Regulator bo imel izjemno velika pooblastila in politični nadzor na ravni državnega zbora. Podobnega primera v Evropi ne poznamo. V členih je zapisano, da je mogoče v primerih, ko ta agencija izrazi dvom o tem, da posamezno energetsko podjetje ne deluje v skladu z zakoni, brez posebnih argumentov dobiti odločbo sodišča v štiriindvajsetih urah. Pri tem pa je mogoče pregledati prav se, prostore, telefone, elektronsko dokumentacijo, baze podatkov, komitente, poslovna razmerja.
Zato je ta člen po našem mnenju neustrezen, saj posega v zakon o kazenskem postopku. Pri tem še enkrat opozarjamo na 36. in 37. člen Ustave, saj nam ni jasno kako bo lahko oseba zaposlena na agenciji za energijo, ki nima specifičnih inšpekcijskih, mimogrede, ti morajo opraviti strokovni izpit, ker šele policijskih ali kriminalističnih znanj in izkušenj, ustrezno vodila postopek take preiskave. Obstaja možnost, da bodo zaradi neustrezno vodenega postopka dokazi izločeni, s tem pa bo namen predlagatelja izničen. Tako pri tem ostaja še veliko vprašanj nejasnih. No, kljub temu tudi v poslanski skupini SDS podpiramo, da se čim prej pripravi energetski koncept Slovenije, kot krovni strateški dokument prihodnjega razvoja energetike. V izogib nepremišljenim odločitvam in parcialnim interesom kot imamo primer sheme fotovoltaike pa tudi predhodnih razprav o TEŠ-u. Veliko koristnih pripomb je bilo z amandmaji že na samem Odboru za infrastrukturo in prostor vgrajenih v izboljšavo tega zakona. Pa vendar zaradi vsega navedenega v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, predloga zakona ne moremo podpreti.