Danijel Krivec: "Dolg države je v času finančnega ministra Čuferja izjemno narasel."

Dolgove, ki so nastali, bodo morali plačati davkoplačevalci. Poslanke in poslanci Državnega zbora danes obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance dr. Uroša Čuferja. Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Na seji Državnega zbora je v razpravi sodeloval tudi Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC: Hvala lepa za besedo spoštovana podpredsednica, lep pozdrav kolegicam in kolegom, spoštovanim ministrom, še posebej ministru Čuferju. Pravim, da mogoče je interpelacija tudi možnost, da nas prepriča in ga podpremo, vendar do zdaj na žalost še ni bilo argumentov.Je bilo pa danes kar nekaj razpravljavcev, ki bi želelo na nek način zamegliti to razpravo in tudi razvrednotiti pomembnost te interpelacije in tudi vsebine, o kateri govorimo. Tudi ne verjamem več v naključja, ker sem tudi že drugi ali tretji mandat v parlamentu in posamezne medijske akcije, ki se dogajajo v podporo tudi preiskovanj, me ne presenečajo več. Spomnite se izredne seje o bančništvu, ko smo govorili o istih zadevah, o Factor in Probanki, takrat je tik pred tem oziroma v istem dnevu se je izvedla preiskava pri gospodu Medja in gospodu Arharju in s tem se je polnilo prve strani časopisov in portalov.Danes gledamo ponovitev ali reprizo ali kakorkoli hočete temu in dogaja se preiskava v HSE-ju. Mogoče zato, ker delajo napačno strategijo, ampak kdor to misli, se verjetno moti.Sprašujem se tudi glede nekaterih poslancev, ki non stop zavajajo glede našega dolga države. V vseh statistikah, ki jih imate na voljo in vam jih statistični urad pošilja in druge inštitucije je jasno, da je bil dolg v letu 2008 okrog 8 milijard in da je v tem trenutku 19 milijard in to dokumenti dokazujejo. Vsi jih imate na mizah in ne vem, zakaj zavajate. Enako tudi v procentih, če nekdo ne razume absolutnih številk. Leta 2008 je bil 22% delež dolga v bruto družbenem proizvodu. V tem trenutku je 54% in zdaj nekateri poslanci razlagate, da o tem ni pametno se pogovarjati, da je to tema za ne vem koga, ne pa za poslance, ki sedijo v parlamentu in ki na nek način tudi posredno potrjujejo vse te dogodke, ali skozi proračun ali skozi zakonodajo.

In nekdo, ki sedi zdaj in je prišel iz neke druge službe, se sprašuje ali je to pomembno. Mislim, da je pomembno, pa ne za nas, pomembno je za vse davkoplačevalce. Oni bodo te razlike, ki nastajajo skozi to obdobje, plačali, skozi dohodnino, skozi DDV,  skozi nepremičninski davek in vse zadeve, ki so se dogajale v zadnjem obdobju. Kdo pa bo obresti plačal? Nihče drug, ne minister oziroma posredno že, kot davkoplačevalec, enako tudi mi, poslanci, ampak vsi, vseh dva milijona ljudi, ki nas gledajo.

Prej je bila omenjena primerjava, da se Factor banko in Probanko primerja zdaj pri Zakonu o bančništvu, da to mešamo in da je to enako kot depoziti in podrejene obveznice, v obeh primerih enkrat govorimo eno, enkrat drugo. Ni res. V primeru Factor banke in Probanke gre za stečaj oziroma nadzorovano likvidacijo, ki je poseben postopek in v tem primeru vsi odgovarjajo s svojimi vložki oziroma v tem primeru smo abolirali tiste, ki imajo nad 100 tisoč evrov vredne depozite. V primeru podrejenih obveznic pri drugih bankah gre pa za postopek, kjer te banke niso v nobenem posebnem režimu v tem trenutku in se te podrejene obveznice nekomu odvzame za nazaj. In sem prepričan, da bo Ustavno sodišče okrog tega marsikaj reklo. Prej je minister razlagal, da je bila to najboljša odločitev, da se Probanko in Factor banko pelje po postopku nadzorovane likvidacije namesto stečaja. In je tudi omenil, da je bilo to predstavljeno s strani bivšega guvernerja, gospoda Kranjca, na tisti zaprti seji. Jaz takrat nisem tega slišal, septembra. Moram pa reči, da smo na tej seji slišali, da so vse banke v dobri kondiciji. Minister pa pravi, da najprej, ko se je usedel na svoj stolček v marcu oziroma aprilu, so padali okostnjaki iz omar. Tudi mi smo presenečeni.Pri podatkih, ki smo jih imeli kot poslanci v Državnem zboru s strani bančnega sektorja in tudi guvernerja, ki nam je govoril sicer na zaprti seji, je bilo ves čas govora o tem, da so banke v dobri kondiciji in da ne rabimo nobenih pomoči. Potem pa pride do tega, da je potrebna likvidacija namesto stečaja. Tudi novi guverner je na svojih “hearingih”, ki jih je imel v poslanskih skupinah, ves čas govoril, da je v takih primerih najboljši stečaj. Ne vem, zakaj se je tako hitro plošča obrnila in je boljša likvidacija. Ali pa vemo – zaščititi tistega 0,5% depozitarjev oziroma komitentov, ki so imeli več kot 100 tisoč evrov vlog, in teh je 175, mislim, da je bilo danes to že enkrat povedano. Verjetno so bolj vplivni kot tista velika večina malih depozitarjev, teh je 99,5% in niso imeli vlog, višjih od 100 tisoč, za katere že po osnovnem zakonu garantira država. Se pravi, teh 175 vis a vis 35 tisoč drugih komitentov je vplivalo na to, da se je opravila nadzorovana likvidacija namesto stečaja in da bo vseh teh 35 tisoč plus ostalih še do 2 milijona državljanov plačalo te stroške likvidacije. Ne bodo pa plačali tisti, ki so imeli depozite višje in ki so imeli tudi lastniške deleže.Tudi mene zanima, zakaj niso bili sklepi – tudi o tem je bilo govora s strani kolegov z druge strani, da so se vsi zavzemali za javnost podatkov v tem primeru, ko gre za posebne postopke, se pravi, nadzorovano likvidacijo ali pa stečaj. Vendar teh sklepov na tej seji niste potrdili. Se pravi, nimamo vpogleda, zakaj se določene anomalije zgodijo. In minister še vedno ni odgovoril, zakaj se je v maju dokapitalizirala Factor banka in Probanka za teh 109 milijonov. Ob tem je pa treba vedeti, da ti dve privatni banki sta imeli v letu 2007 in 2008 39 tisoč depozitov države, 2008 80 tisoč, zanimivo, leta 2009, ko se je zamenjala vlada, pa so ti depoziti v privatnih bankah, da ne bo pomote, in verjetno vsi poslanci smo pričakovali ali pa imamo v glavah, da so državni depoziti v državnih bankah večinoma vezani. Ali pa mogoče bi pričakovali, da so v nekih tujih bankah, ki so bolj sigurne, ne pa v nekih domačih privatnih bankah. Zanimivo, 2009 narastejo ti depoziti na 284 milijonov, leta 2010 na 231 milijonov, 2011 na 225 milijonov. To so depoziti države v teh dveh bankah. Leta 2012 209 milijonov in kot že rečeno, navkljub vsem revizijam in opozorilom, ki so jih tako Računsko sodišče kot drugi pregledovalci teh bančnih resorjev dajali in so bili signali sigurno dostopni tudi ministrstvu, razna revidirana letna zaključna poročila, navkljub temu se v letu 2013 v maju mesecu, se pravi ko je bil že nov minister, ponovno vloži depozite v višini 109 milijonov evrov. In ti depoziti so sedaj izgovor, zakaj ne stečaj ampak likvidacija. Tako jaz razumem ministra, ampak če teh depozitov država ne bi vložila v Factor in Probanko, ampak bi jih vložila v NLB, bi verjetno bil učinek boljši.Prej je bilo rečeno, da ima Slovenija zaradi odločitve o nadzorovani likvidaciji in ne stečaju boljši položaj v bančnem sistemu oziroma, da je bančni sistem bolj trden. Ne vem, kje ste to ugotovili, glede na zadnje zadolževanje, ki je bilo na zaprtem trgu, to pomeni, da niti na odprti trg ne upamo več kot država, in to po visoki obrestni meri, kar vsi strokovnjaki potrjujejo. Ne vidim nobene trdnosti našega sistema, če niti na odprtem trgu ne upamo kredita najeti. Se pravi, ne vemo, kdo je ta kredit dal. Ne vemo, koliko je bilo, kot je bilo prej rečeno, provizij, vemo pa koliko bomo obresti plačali in spet jih ne bo ministrstvo in ne vlada, ampak jih bodo vsi davkoplačevalci. In to kar zajeten kos, 220 milijonov. In vi govorite, kako se nekateri na tej strani ukvarjamo z malenkostmi in vlečemo razprave v nedogled, ampak to so pomembna vprašanja.Upam, da se vsaj tisti poslanci, ki zdaj sedite, strinjate. Tudi meni ni vseeno, ali bom plačal pri svojem kreditu 5% obresti ali 2%, itn. Verjetno se vsi pogajate, ko najemate kredit za višino teh obresti in iščete ponudbe od vseh bank. Zanimivo, naša vlada pa zbere enega in pristane na visoke obresti. Če to ni za vsaj vprašanje, če ne za interpelacijo, potem ne vem, kaj bi še bilo. In tudi ni bilo odgovora, zakaj je banka Slovenije oziroma tudi ministrstvo dovolilo izplačilo dividend iz teh dveh bank, če so vedeli in minister je priznal že aprila, da so to okostnjaki, še vedno je pa dovolila in ena in druga institucija, da se te banke izčrpajo. Tudi tukaj ni jasnega odgovora. Mislim, da ima Banka Slovenija pa verjetno tudi ministrstvo sigurno na voljo kakšen ukrep, da bi to zajezila. Ne pa, da omogoči ta izplačila z novo dokapitalizacijo v višini 109 milijonov. Mislim, da so to vprašanja na katerega si želi odgovor tudi koalicija.
No, pa še prej je bilo rečeno, da smo nekatere stvari zamudili in bi jih lahko prej naredili. Tukaj pa vseeno tudi tisti, ki ste na novo v parlamentu, nimate neke obveze in ne morete govoriti, to so pa nekateri pred nami zakuhali. Sami sebe se boste morali pogledati v obraz in vprašati, zakaj ste v lanskem letu tako srčno nastopali proti holdingu in slabi banki in ob tem zbirali celo podpise in zahtevali ustavne presoje, zdaj je pa to ravno izgovor, da so nekateri postopki zamujeni. Tukaj pa nimate več izgovora, da so to nekateri poslanci in nekateri mandati pred vami zakuhali. Tako da, pričakujem odgovore s strani ministra na konkretna vprašanja, ki so bila večkrat postavljena in verjamem, da jih bomo v toku razprave tudi pridobili.