Danijel Krivec: Bo vlada Mira Cerarja z energetskim zakonom pokrivala izgube v TEŠ 6?

Poslanke in poslanci četrti dan februarske seje Državnega zbora med drugim obravnavajo tudi vladni predlog novele Energetskega zakona, ki je v javnosti sprožil kar nekaj neodobravanj. Stališče poslanske skupine SDS je podal poslanec Danijel Krivec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Pred nami je zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona. Ponovno, kot je bilo že opozorjeno, po skrajšanem postopku, brez širše razprave. Vsi smo pričakovali, da bo pred spremembami energetskih zakonov sprejet tudi energetski koncept Slovenija pa tega ni.

Večina spremembe energetskega zakona se dotika opozoril s strani Evropske unije, opozorjeno je bilo na opomin, ki ga bomo prejeli, če ne bomo svoje regulative uredili, zato je ključni namen tega zakona, vsaj v osnovi bil, prenos direktiv, ki še niso bile ustrezno prenesene in odprava neskladnosti s predpisi Evropske unije. Ob tem pa se upošteva tudi odločbo Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na neskladja pri pravicah posesti v razlastitvenem postopku, ki so bili v veljavnem zakonu. Zakon usklajuje tudi nove smernice za državno pomoč za okolje in energijo za obdobje 2014–2020, kjer postavlja prag za zagotovljen odkup do višine 500 kilovatov moči elektrarn, prej je bil en megavat.

Zdaj, poleg tega pa je ta zakon prinesel kar nekaj novih dopolnil, ki niso bile nekako najavljene oziroma niso bile pričakovane. Gre za plačevanje primarne regulacije v sistemu, kar je do neke mere verjetno tudi možno za pokrivanje izgub v Termoelektrarni Šoštanj. Druga zadeva je predhodno mnenje ministra pri odločitvah na skupščinah elektro podjetij, kar tudi ni v skladu z obstoječo zakonodajo glede korporativnega upravljanja.

Največjo težavo pa je povzročil amandma, ki ste ga sprejeli na odboru, kjer je bilo predlagano plačilo dajatev in nadomestil, ki naj bi plačeval koncesionar v primerih novih objektov, ki naj bi se določil v največji višini do 14 % od prihodka iz prodaje električne energije. Mi smo na odboru opozorili, da je potrebno to opredeliti, da gre za predvsem nove objekte, nad močjo 10 megavatov, vendar koalicija ni poslušala in amandma je ostal v taki obliki, kot je, kar pa s pravnega vidika pomeni, da lahko posega tudi že v koncesije, ki so bile podeljene in zato je tudi s strani skupnosti občin in s strani lokalnih skupnosti veliko opozoril, da bo ta zakon verjetno v državnem svetu doživel veto, kajti ta poseg za nazaj v pravice koncesionarjev je nedopusten in glasovanje, ki je bilo na odboru je bilo nepotrebno, kajti intenca predlagateljev amandmajev je bila, da je to pomoč pri gradnji novih objektov, ne pa da posega tudi v razmere na tem področju za nazaj.

Zato v naši poslanski skupini tega zakona ne bomo podprli.