Danes živimo v državi, ki velja za demokratično, a madeža preteklosti ne prizna in ne obsodi.

Ženski odbor SDS ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. 23. avgust posvečamospominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so za seboj pustilinemirne duše kruto umorjenih žrtev, veliko bolečine in trpljenja. V Slovenijismo se po drugi svetovni vojni soočili z najkrutejšo obliko nasilja nad narodomin usoda mnogih umorjenih med vojno in v povojni komunistični državi jezaznamovala generacije družin, mnogi še danes ne poznajo usode svojcev. Navidezna svobodapo drugi svetovni vojni se je hitro razblinila, saj za ljudi naprednih nazorov,drugačnega mišljenja in političnega prepričanja v komunističnem režimu ni biloprostora. Paranoični ”rdečerežimski” veljaki in njihove oprode so brezsojenja in dokazov množično in na izjemno krut, bolje rečeno strahopeten način,pobili cele družine nedolžnih ljudi. Danes živimo vdržavi, ki velja za demokratično, a madeža preteklosti ne prizna in ne obsodi.Slovenija je prepojena s prikritimi množičnimi povojnimi grobišči grozljivoumorjenih, katerih duše kličejo k resnici in pravici, a žal, ostajajoneuslišane, saj preživeli bivši režimski veljaki in njihovi nasledniki nepremorejo toliko morale in moči, da bi kruta dejanja iz preteklosti razjasniliin obsodili. V Ženskem odboru(ŽO) SDS smo se ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih inavtoritarnih režimov žrtvam poklonili s sv. mašo v cerkvi Vstalega Odrešenika vSenovem, ki jo je daroval župnik Janez Turinek in s prireditvijo »Ženske, žrtvekomunističnega nasilja«, ki je potekala na gradu Rajhenburg v Brestanici. Nagovorile so nas predsednicaŽO SDS in podpredsednica SDS Alenka Jeraj, evropska poslanka Romana Tomc terpredsednica ŽO SDS Krško mag. Martina Prevejšek, ki je zbrane lepo pozdravila.Alenka Jeraj,podpredsednica SDS in predsednica ŽO SDS je v svojem govoru izpostavila, da seštevilke o kruto pobitih zdijo zelo abstraktne, ko govorimo o 10.000 ali 50.000pobitih. Šele ko se ozremo na spominske križe po župnijah pobitih posameznikov;Ig 111, Rovte 240 … se zavemo, da je pokojni od nekoga mati, oče, sestra, brat,sin … Takrat šele številke postanejo grozljive. Kako težko je moralo bitiposameznikom, ko so iz njihove družine iztrgali očeta ali mamo ali celo večdružinskih članov. Opozorila je še, da je grad lepo obnovljen in je v njem večrazstav, med drugim razstava o menihih, čokoladi in siru, ki so ju izdelovali,ni pa razstave o vojnem taborišču, skozi katerega je šlo preko 40.000 Slovencevv izgnanstvo, niti razstave o komunističnih zaporih, ki so še dve desetletji povojni delovali v gradu. To je naloga za današnji čas. Da osveščamo o teh krutihčasih in usodah nič krivih ljudi, in tako poskrbimo, da se nikoli več neponovijo. Evropska poslankaRomana Tomc je med drugim spomnila, kako je komunistična oblast po drugi svetovnivojni ljudi prepričevala, da živijo v krasnem sistemu, istočasno pa na podlaginesprejemljivih pravnih procesov izvajala množične povojne poboje političnihnasprotnikov, zaplenila njihovo premoženje in onemogočala svobodna združevanjain delovanje političnih strank. Še danes nas mnogi prepričujejo, da so bili nanašem ozemlju ti sodni procesi posamezni, ekscesni primeri, kar ne drži, saj nanaših tleh v obdobju po vojni ni šlo za posamezne dogodke, ampak je šlo za načrtnadejanja, torej za usklajeno politično delovanje tedanjih kazenskih sodišč inpravnih organov. V okviru prireditvesmo si ogledali tudi film Maje Weiss o tragični življenjski zgodbi Angele Vode»Skriti spomini Angele Vode«. Srečanje na gradu Rajhenburg ima simboličenpomen, saj je Vodetova, borka za svobodo in pravice ljudi, po montiranem sodnemprocesu pristala v zaporu, tudi na gradu Rajhenburg, tedaj preurejenem v ženskizapor in tam delila usodo mnogih krivično obsojenih žena. Dogodek je strnilamag. Martina Prevejšek z mislijo, da se zgodovine ne da spremeniti, je kakršnaje, a je potrebno o njej govoriti, da se grozodejstva iz preteklosti ne binikdar več ponovila!Ženski odbor bopozval Muzej novejše zgodovine, da pripravi razstavo o begunskem taborišču inkomunističnih zaporih na gradu Rajhenburg. Ženski odbor SDS