Danes razprava o sistemski korupciji v zdravstvu

Na pobudo poslancev in poslank Slovenske demokratske stranke in skupine Nepovezanih poslancev bo danes od 9. ure dalje potekala izredna seja Državnega zbora, na kateri bodo razpravljali o sistemski korupciji v zdravstvu.

Predlagatelji priporočila smo namreč prepričani, da gre v slovenskem zdravstvu za izčrpavanje zdravstva, za bolezenske znake korupcije in podkupljivosti. Vseeno je, ali govorimo o lobijih, posameznikih ali združbah, vedno več je jasnih in nedvoumnih pokazateljev, da se javni denar že več let pretaka preko bolnišnic in različnih dobaviteljev v privatne žepe. Na drugi strani pa poslušamo in beremo tarnanje bolnišnic, da se utapljajo v rdečih številkah, da zaradi tega izgubljajo na strokovnosti, učinkovitosti in ne morejo obvladovati čakalnih dob. Zahtevajo finančni rešilni jopič države. Temu se pridružuje tudi ministrica, ki nas prepričuje, da je zdravstvu potrebno nameniti več denarja.

Predlagatelji smo v obrazložitvi zahteve navedli nekaj konkretnih primerov, kjer je mogoče govoriti o korupciji oziroma vsaj sumu korupcije.

Nabava žilnih opornic je evidenten primer, kako se v slovenskem zdravstvu material preplačuje in kako se vodstva ter nabavne službe ne potrudijo, da bi nabavili material po nižjih cenah. Podrobnejše analize pokažejo tudi, da gre za ene in iste dobavitelje ali povezana podjetja, ki so v večini edini ponudniki na javnem razpisu. Denimo, podjetje Marc Medical, d. o. o. v Sloveniji prodaja žilne opornice po 1.300 evrov, medtem ko enake opornice na Poljskem stanejo 460 evrov. Po podatkih Supervizorja je omenjeno podjetje tako od države prejelo že več kot 81.400.000 evrov. Pri žilnih opornicah gre tudi za primer, ko preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odteka za namene financiranja povsem drugih področij – medijev. Ustanovitelj podjetja Marc Medical, d. o. o. je tudi Finančna delniška družba KB 1909, ki ima v lasti tednik Mladino.

Dobavitelji medicinske opreme se, da bi prišli do dobrega zaslužka, poslužujejo tudi možnosti, da bolnišnicam posodijo opremo, nato pa služijo s servisom in potrošnim materialom. Takšen način je seveda na dolgi rok za bolnišnico veliko dražji od nakupa samih naprav. Eden izmed mnogih primerov naj bi se po navedbah virov iz UKC Ljubljana zgodil v letih 2013 in 2014 na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Ob uvajanju novega projekta naj bi izbira dobavitelja opreme in materiala potekala mimo javnega razpisa, pogodbo pa je celo sklenila nepooblaščena oseba.

Velika anomalija v našem zdravstvenem sistemu je tudi okoriščanje posameznih zdravnikov in odgovornih oseb. V zadnjem mesecu smo v medijih zopet lahko brali o novi morebitni aferi. Britanska multinacionalka AstraZeneca je zasebnemu društvu kardiologa Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, nakazala 50.000 evrov. Afera zbuja še toliko več pozornosti, ker naj bi bil profesor Bunc kandidat za predstojnika Kardiološke klinike UKC Ljubljana, prav tako pa naj bi užival podporo največje vladne stranke SMC. Sporno donatorsko razmerje krši tudi vsa osnovna načela etike in morale v medicini.

Naj spomnimo še na večje hišne preiskave zaradi sumov dajanja in prejemanja podkupnin v zdravstvu, ki so potekale leta 2013. Pridržanih je bilo 13 zdravnikov. Zadeva je povezana tudi s preiskavo Finančne uprave RS, ki je ugotovila, da 27 oseb v zdravstvu od 2008 do 2014 ni prijavilo več kot 1, 2 milijona evrov prihodkov.

Pred več kot desetimi leti je veliko prahu dvignila tudi nabava operacijskih miz v UKC Ljubljana. Takrat so brez javnega razpisa kupili 38 operacijskih miz proizvajalca Maquet v skupni vrednosti 4 milijonov evrov. Dobavitelj je bilo podjetje Aico-Med. Leta 2011 je na sodišču prišlo do poravnave med dobaviteljem in UKC Ljubljana. Leta 2014 pa so se z operacijskimi mizami ponovno ukvarjali kriminalisti, saj je UKC Ljubljana s podjetjem Medicoengineering (prej dobavitelj operacijskih miz Aico-Med) sklenil najprej pogodbo za triletno servisiranje 41 operacijskih miz v vrednosti malo več kot 770.000 evrov.

Z omenjenimi primeri, kot tudi še s številnimi drugimi so se ukvarjale različne pristojne institucije – Računsko sodišče RS, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad. Po vseh preiskavah, tudi kriminalističnih, pa se do danes ni zgodilo popolnoma nič. Podjetja, ki so bila vpletena v številne sumljive posle, še naprej ostajajo dobavitelji medicinske opreme, serviserji in posojevalci opreme na reverz, velikokrat celo edini dobavitelj. Zaskrbljujoče je tudi, da so ljudje, ki so bili vpleteni v posamezne nepravilnosti, še danes na pomembnih položajih in odločajo o zdravstvu. Ti posamezniki rušijo ugled zdravniškega poklica, zdravnikov, znižujejo zaupanje državljanov v slovenski zdravstveni sistem in zdravniško oskrbo ter »neprestano skrbijo«, da so stroški nabavljenih pripomočkov previsoki, opravljene storitve predrage, čakalne dobe predolge, zdravstveni sistem pa drag in premalo učinkovit.

Predlagatelji priporočila smo mnenja, da mora Ministrstvo RS za zdravstvo odločno zahtevati iskanje odgovornosti vodstvenega kadra za upravljavske odločitve. Odločno in dosledno mora zahtevati odgovornost posameznih zdravnikov, ki so vpleteni v posamezna korupcijska dejanja.
 
Sejo bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3.