Danes pred preiskovalno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu zaslišanja novih prič

V četrtek, 12. maja, je komisija zaslišala zadnjega predsednika uprave Probanke Iga Grudna. »Občutek in dokazi so, da so se določene zadeve, ki na kreditnih odborih banke niso bile potrjene, odobravale na upravi. Takšnih primerov je več,« je razkril Gruden in nadaljeval, da uprava po njegovem vedenju ni delovala povsem v skladu z zakonom in ključne odločitve, ki bi jih moral obravnavati nadzorni svet, so se vendarle sprejemale “na ravni uprave”. Po njegovih besedah so bili določeni krediti tudi slabo zavarovani. Toda dejstvo, kako so krediti zavarovani, je bila po njegovih besedah odločitev banke. »Tu je verjetno šlo za slabo prakso,« je dodal Gruden.

»Lastniki Probanke so bili v banki navzoči v nadzornem svetu. Nisem čisto prepričan, ali so dovolj skrbno opravljali svojo vlogo. Če bi jo, bi lahko že prej opozorili Banko Slovenije na določene stvari,« je menil Gruden.

»Bilo bi neodgovorno, če bi govoril, da so to kazniva dejanja,« je glede poslovanja z gospodarskimi družbami pojasnil Gruden, čeprav so po njegovih besedah ponekod prekoračili mejo. Pojasnil je še, da so podali kazenske ovadbe, »da se organi, ki so za to specializirani, do tega opredelijo,« je povedal. Objektivno pa je za v banki ugotovljeno kapitalsko luknjo odgovorna uprava skupaj z nadzornim svetom. Gruden je še pojasenjval, da Služba notranje revizije do leta 2013 ni odkrila nobenih nepravilnosti, najverjetneje zato, ker je po njegovem “pregledovala tiste, ki niso bili tako pomembni, in je bila s temi polno zaposlena”.

V petek, 13. maja, pa je preiskovalna komisija zaslišala nekdanjega člana uprave Factor banke Dušana Valenčiča, ki je sam izrazil željo, da bi rad pričal pred preiskovalno komisijo. Valenčič je ob zaslišanju povedal, da se je pred uradno odločitvijo za nadzorovano likvidacijo jeseni 2013 sistemsko delalo na zaprtju banke. Imeli so namreč zagotovljeno 50-milijonsko dokapitalizacijo, denar naj bi po njegovih besedah zagotovila rusko-ukrajinsko-bolgarska kombinacija, ki ni bila povezana s takratnimi obstoječimi lastniki banke in tudi ni bila v povezavi z drugimi takratnimi zgodbami v državi, je dejal in dodal, da so v banki te potencialne vlagatelje spoznali konec leta 2012. Ko so v banko prišli revizorji, ki so delali vseobsežni pregled slovenskega bančnega sistema, so potencialni tuji vlagatelji želeli zagotovilo centralne banke, da bo teh 50 milijonov evrov dovolj vsaj za dve leti. “S tem denarjem bi bili dobra banka in takrat nobeni drugi ni uspelo dobiti denarja,” je dejal Valenčič.

Po njegovem mnenju je tako država s tem, da se je odločila za nadzorovano likvidacijo Factor banke, reševala samo sebe. »V banki je bilo veliko državnega denarja,« je razkril Valenčič in ob tem izpostavil depozite s strani ministrstva za finance, a je hkrati zagotovil, da tajkunskega denarja in denarja sumljivega izvora v banki ni bilo. Banka Slovenije jih je sicer opozorila, da so, v primerjavi z drugimi bankami, v Factor banki prijavljali malo sumov pranja denarja, a se je to po mnenju Valenčiča dogajalo »zaradi premajhnega obsega drugih prilivov.«

Glede odgovornosti vodilnih v Factor banki je dejal, da sam ne čuti krivde. »Ne morem reči, da sem odgovoren, če se generalno ne strinjam, da je bilo to potrebno. Vedno smo se odločali v dobri veri za banko,«  je poudaril Valenčič.

Današnja zaslišanja novih prič se bodo pričela ob 10. uri. Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na TV Slovenija 3.