Danes pred preiskovalno komisijo dr. Marko Kranjec in dr. Mitja Gaspari

Na preiskovalni komisiji so od letošnjega marca pa vse do danes glede aktivnosti v samih bankah v zvezi s podeljevanji kreditov in glede odločitev o nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke pričali nekdanji člani uprav, nadzornih svetov in odgovorne osebe pri odobravanju spornih kreditov v Factor banki in Probanki. Člani in članice preiskovalne komisije so zaslišali zaposlene v revizorskih hišah, ki so opravljali revizijo omenjenih dveh bank. Pričal pa je tudi nekdanji direktor ACH Herman Rigelnik, saj je imelo ACH v lasti 44 odstotni delež Factor banke. Rdeča nit omenjenih zaslišanj je bilo predvsem, da se nekdanji vodilni pogosto ne spomnijo, kako je do posameznih odobravanj spornih kreditov prihajalo, prav tako so mnogi povedali, da jih Nacionalni preiskovalni urad v zvezi z bančno kriminaliteto doslej ni zaslišal oziroma z večino zaslišanih slovenski kriminalisti sploh še niso stopili v stik, da bi pridobili morebitne dodatne informacije.

Na zadnjem zaslišanju, ki je potekalo 13. maja, so člani in članice preiskovalne komisije zaslišali nekatere vodilne v Banki Slovenije, ki je za Factor banko in Probanko leta 2013 predlagala nadzorovano likvidacijo. Direktorica pravnega oddelka v Banki Slovenije Jasna Iskra je na vprašanje, ali je Banka Slovenije kot regulator po njenem mnenju storila dovolj v smislu nadzora delovanja omenjenih dveh bank, odgovorila, da »v danem trenutku je,« vendar je ob tem poudarila, da »če bi Banka Slovenije vedela za vse dogovore pod mizo, bi imela veliko razlogov, da bi lahko že prej reagirala.« Nekdanjemu viceguvernerju Banke Slovenije Samu Nučiču pa se ni zdelo sporno, da v obdobju med 2005 in 2007 regulator ni pregledal nobene kreditne mape v omenjenih dveh bankah. »Danes je lahko biti pameten za nazaj,« je med drugim dejal Nučič.

Ob tem ni odveč pripomniti, da je guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec slovenskega nacionalnega bančnega regulatorja vodil v obdobju izbruha bančne krize, pri čemer je v letu 2012 pogosto poudarjal, da je slovenski bančni sistem stabilen, solventen, takrat pa je na vprašanja o tem, koliko sploh je vseh slabih terjatev v slovenskih bankah, odgovoril, da je številka odvisna od tega, »kaj hočete narediti.« Spomniti pa velja tudi na dejstvo, da dr. Mitjo Gasparija še leta 2009 niso skrbele naložbe Banke Slovenije v banko Lehman Brothers, čeprav je prav sesutje te četrte največje ameriške naložbene banke, ki se je sesula pod težo slabih naložb, povzročilo strah drugih bank in vlagateljev, s katerimi je poslovala ter posledično začetek bančne in finančne krize.

Naj ob tem še spomnimo na zaviranje dela komisije s strani preiskovalne sodnice Deše Cener, ki je delo komisije na določenem segmentu zavrla kar za sedem mesecev. Sprva omenjena sodnica ni želela pritrditi zasegu dokumentacije iz bank v državni lasti, ki imajo sedež v Ljubljani, kljub temu, da sta na identično zahtevo preiskovalne komisije sodišče v Celju in Mariboru odredila zaseg dokumentacije bank na njihovem področju. Preiskovalna sodnica Deša Cener je nato zakon o parlamentarni preiskavi ocenila kot neustaven, saj je menila, da preiskovalna komisija krši človekove pravice kreditnih map in zahtevala presojo zakona na Ustavnem sodišču. Slednje je odločilo, da zakon ni neustaven, sodnici pa naložilo izdajo odločbe. Toda Deša Cener je poskusila s še enim procesnim predlogom, in je zahtevo za zaseg dokumentacije posredovala na Višje sodišče, ki pa je pred kratkim vendarle odločilo, da interes varovanja tajnih podatkov, na katerega se je med drugim sklicevala sodnica Cenerjeva, in zaradi česar ni dovolila zasega dokumentacije,  trči ob interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, ki smo ga sanirali davkoplačevalci in davkoplačevalke, in da je zaseg bančne dokumentacije treba izreči.

V prihodnjih dneh bodo pred preiskovalno komisijo pričali še nekdanja predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek, nekdanji minister za finance dr. Uroš Čufer in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance (ki je državni sekretar tudi v Cerarjevi vladi) Metod Dragonja. Vsi navedeni so bili na odločilnih funkcijah leta 2013, ko so bile odobrene odločitve za že drugo veliko sanacijo bančnega sistema, in sicer v višini 5 milijard evrov.

Današnje zaslišanje nekdanjih guvernerjev Banke Slovenije dr. Mitje Gasparija in dr. Marka Kranjca boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3 od 9. ure dalje.