Danes pred poslanci poročilo preiskovalne komisije o bankah glede pranja denarja v NLB

Na današnjem nadaljevanju septembrske seje državnega zbora bodo poslanci in poslanke razpravljali o bistvenih ugotovitvah, do katerih se je preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, dokopala v zadevi suma pranja denarja v največji sistemski banki NLB.

Spomnimo. Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Slovenije se z Novo Ljubljansko banko ukvarja od novembra 2016, torej od takrat, ko je bilo sprejeto vmesno poročilo o Factor banki in Probanki. Namreč takrat je bilo v parlamentarni razpravi večkrat izraženo stališče poslancev, da naj se preiskovalna komisija primarno loti NLB z domnevo, da so tam lahko nastale tudi največje nepravilnosti. Komisija je tako maja letos s križanjem različnih dokumentov naletela na sum pranja denarja in na podlagati tega tudi ciljno zahtevala dokumentacijo od banke in ostalih nadzornih institucij. Preliminarni pregled dokumentov je nakazoval, da gre za primer, kot ga v zgodovini Slovenije še ni bilo. Gre za zgodbo, kjer je bilo preko evropske banke, torej naše največje državne banke, v evropski plačilni promet v obtok spravljena 1 milijarda dolarjev  sumljivega porekla.

Preiskovalna komisija je ob koncu preiskave sprejela poročilo, ki je razdeljeno na tri dele: javni del, kamor je vključeno vse, kar ne spada pod bančno tajnost, poslovno skrivnost ali ni označeno z eno od stopenj tajnosti od interno do tajno; drugi del, ki podrobno opisuje dogajanje znotraj NLB in vsebuje podatke, ki so označeni bodisi s poslovno bodisi z bančno tajnost; in tretji del, ki vsebuje obveščevalne podatke, podatke ministrstev, policije, ki so označeni z eno od stopenj tajnosti, in je dostopen samo v t. i. tihi sobi Državnega zbora RS.

Preiskovalna komisija je v fazi preiskave zasegla tudi interno e-korespondenco zaposlenih v NLB v zvezi z zadevi Farrokh oz. suma pranja denarja prek NLB. »Naj jasno povem: To, kar se je dogajalo v NLB, in način, po katerem je funkcionirala banka v zadevi Farrokh, je popolnoma nesprejemljiv. Nesprejemljiv za banko, kaj šele za največjo banko v državni lasti. Če bi me kdo leto nazaj vprašal, če je kakšen takšen posel mogoče izpeljati ob vseh nadzorniških mehanizmih v NLB, bi se mu smejal in bi mu zatrjeval, da kljub temu, da poznam določene bančne skrivnosti Probanke in Factor banke, sem mnenja, da se to v tej banki ne more dogajati. Ampak očitno se je,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila dejal predsednik komisije dr. Anže Logar.

»Molk takratnega političnega vrha – gospoda Pahorja, gospoda Türka, gospoda Križaniča, gospoda Zalarja in gospe Kresalove, ki so bili vsi zelo podrobno obveščeni o primeru, nekateri celo večkrat, daje v zadevi Farrokh realno podlago razmišljanju o spregi politike in nekaterih upravljalskih struktur v NLB,« je bil jasen predsednik preiskovalne komisije, zaradi česar preiskovalna komisija v bistvenih ugotovitvah navaja tudi politično odgovornost, predvsem v smislu opustitve dolžnega ravnanja nosilcev oblasti.

Tudi vse nadzorne institucije so glede primera povsem zatajile pa čeprav je bilo v Banki Sloveniji, na Uradu za preprečevanje denarja in v Protikorupcijski komisiji s primerom seznanjenih približno 100 ljudi. Policija je primer v času, ko se je dogajal, preiskovala, toda preiskava se je kar naenkrat ustavila, in to brez nujnega epiloga, ki ga predvideva 148. člen v zakonu o kazenskem postopku. Državnega tožilstva pa o tem primeru niso obvestili niti organi nadzora, niti nosilci politične oblasti, čeprav so v preteklosti državno tožilstvo obveščali o bistveno manjših ugotovljenih kršitvah.

Zato je preiskovalna komisija skupek vseh treh poročil pripravila kot naznanitev suma kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete, Državnemu zboru RS pa predlagala, da zbor kot institucija poročila pošlje na Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo, da se kazenski postopek tudi ustrezno začne.

Je pa v zvezi z omenjenim poročilom pomembno tudi nedavno dogajanje, ko je vladajoča koalicija nedopustno omejila čas za predstavitev vmesnih poročil o milijardnem pranju denarja preko NLB. Vladajoča koalicija, s predsednikom DZ dr. Milanom Brglezom na čelu, očitno dela vse, da bi razpravo o milijardnem pranju denarja preko NLB ohranila stran od oči javnosti ter da se tiho soglasje ali celo mentorstvo določenih političnih struktur v omenjenem primeru ne bi nikoli razkrilo. Več o tem tukaj.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na TV Slovenija 3 od 9. ure dalje.