Danes o zlorabi organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti

Člani in članice Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bodo na današnji nujni seji obravnavali predlog priporočila Vladi RS v zvezi z zlorabo organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti, ki ga bo državni zbor v sredo, 11. oktobra 2017, ob 14. uri obravnaval tudi na izredni seji.

V predlogu priporočila smo v poslanski skupini SDS opozorili na številne primere, v katerih je šlo za evidentne zlorabe organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti. Gradivo je razdeljeno na več sklopov, in sicer na sodno zaključene primere, nato na sklop primerov, ki so delno zaključeni na kakšni stopnji, ali pa še niso zaključeni in kažejo na zlorabe in politične pritiske na odločanje sodišč, in zadnji sklop, ki se nanaša na politično všečno odločanje in nagrade v zvezi s tem.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila je poslanec dr. Vinko Gorenak izpostavil nekaj izrazitih primerov. Pri sodno zaključenih primerih je poslanec SDS spomnil na primer deložacije, ko je sodišče gospodu Vaskrsiću zaplenilo hišo, jo prodalo za pol takratne vrednosti, ga nasilno izselilo, letos pa so stekli vsi postopki na Evropskem sodišču za človekove pravice, država pa sedaj omenjenemu dolguje 85.000 evrov. Dr. Gorenak je dejal, da se je deložacija dogajala v času, ko je bil notranji minister in da je bil takrat pred veliko dilemo, saj zakonodaja jasno pravi, da policija ne sme presojati odredb sodišč, ampak jih mora izvršiti, njemu pa se je upiralo, da mora policija varovati izselitev gospoda zaradi 125 evrov dolga.

»Leta 2010 je potekalo več hišnih preiskav, nekje na Primorskem so policisti prijeli poslanca Srečka Prijatelja, akcija je tekla tudi v Ljubljani in Murski Soboti. V Ljubljani so pridržali takratnega ministra za kmetijstvo, v Murski Soboti pa župana Štiheca, na mestni občini v njegovih prostorih,« je na naslednji končani primer spomnil dr. Gorenak. »Gospod Štihec je bil župan Murske Sobote in so mu takrat odvzeli prostost, in sicer tako, da je bil nekaj ur zaklenjen v pisarni, brez možnosti telefoniranja in obveščanja kogarkoli, pa ni bil preiskovanec, temveč je bil preiskovanec občina. Kasneje zoper njega ni bila podana niti kazenska ovadba,« je dejal poslanec SDS in se vprašal, kako je mogoče, da se osebi odvzame prostost, nato pa ne pride niti do kazenske ovadbe. »Takratno akcijo je vodil gospod Aleksander Jevšek, ki je nekaj let kasneje kandidiral na volitvah v Murski Soboti in zmagal, in je torej šlo za čisto politično zlorabo policije ter njenih pooblastil tudi v osebne namene, glede na to, da je gospod Jevšek kasneje kandidiral na volitvah, zmagal in je danes celo župan,« je povedal dr. Gorenak. 

Poslanec SDS je ob tem opozoril še na eno značilnost pravosodja. Ko je podjetje Eko-park nakazalo 1500 evrov za volilno kampanjo Danila Türka, so bili za nezakonito nakazilo kaznovani z opominom, ko pa je neko društvo na nezakonit način financiralo kampanjo mariborskega župana Fištravca v višini 100 evrov, pa so bili kaznovani s 5000 evri denarne kazni.

V gradivo smo navedli tudi več primerov, ki so delno zaključeni ali pa še niso zaključeni. Tako imamo na eni strani nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki ima nekje do 20 kazenskih ovadb, od tega jih je 13 padlo na sodiščih, na drugi strani pa je ljubljanski župan Zoran Janković, kjer pa po vrstnem redu padajo zadeve že prej, preden sploh pridejo do sodišča. »Tako niti ni čudno, da se ta gospod smeji in pravi, da je proti Janši in zato ne bo nikoli obsojen. Je to delo sodišč? Ne, hvala lepa za takšno delo,« je bil na novinarski konferenci jasen dr. Gorenak.

Spomnimo se tudi primera tožilke Dragice Kotnik, ki je bila zaradi afere Baričević suspendirana, zlorabe položaja nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja in nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v primeru imenovanja Boštjana Škrleca ter izjave pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je dejal, da bodo letele glave, v kolikor ne bo zadeva zoper gospoda Bavčarja izpeljana do konca. »To so politični pritiski na sodišče,« je opozoril dr. Gorenak in se vprašal, kako bi reagirala javnost, če bi to izrekel on kot minister.

Ob koncu predstavitve priporočila je poslanec SDS opozoril še na dva primera, in sicer na prisluhe v incidentih v Piranskem zalivu in preiskovalno komisijo državnega zbora v zvezi z afero Patria. V prvem primeru je bil za svoje delo z dobro plačano službo »nagrajen« Tone Rop, v drugem pa Milan M. Cvikl.

Ob koncu razprave v poslanski skupini SDS predlagamo sprejem naslednjih priporočil:

1. Državni zbor priporoča Vladi RS, da v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve – policijo, Vrhovnim državnim tožilstvom in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije v roku treh mesecev pripravi poročilo z analizo o pravnomočno zaključenih primerih, kjer je bilo s strani Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS ali Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in z njim seznani Državni zbor RS.

2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v omenjenem poročilu z analizo predlaga tudi rešitve, s katerimi bi zagotovili dejansko pošteno, nepristransko in neodvisno obravnavo posameznikov v predkazenskem postopku, kot tudi neodvisno in pošteno sojenje, sojenje v razumnem roku ter s tem enakost pred zakonom za vse.

3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem RS analizira odgovornost posameznih funkcionarjev in drugih odgovornih oseb ter v skladu z zakonom sproži ustrezne postopke za njihovo razrešitev.

»Vsi primeri, o katerih sem govoril, niso povsem identični. Nekje se zlorablja policija, nekje tožilstvo, nekje sodstvo, nekje vse troje. Primer Patria je, na primer, zloraba vseh institucij na celi črti, namreč po ustavi bi lahko sodili samo za nekaj, kar je predpisano kot kaznivo dejanje, in je v tem primeru že policija obravnavala nekaj, kar ni kaznivo dejanje,« je še povedal poslanec SDS.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na TV Slovenija 3 od 14. ure dalje.