Danes o dvojnih merilih levega političnega pola na področju sovražnega govora

Na pobudo poslanske skupine SDS bodo člani in članice Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti danes ob 14. uri razpravljali o pravici do svobode govora, kot je utemeljena v 39. členu Ustave Republike Slovenije.

Ko poudarjajo poslanke in poslanci SDS je pravica do svobode izražanja temeljna človekova pravica, ki zaseda osrednje mesto v ustavni hierarhiji vrednot. Za Slovenijo je ta pravica še toliko bolj pomembna, ker je nastala tudi kot odgovor na zloglasni 133. člen Kazenskega zakonika, ki je v totalitarnem komunističnem režimu uvedel politični verbalni delikt, represivno zatrl svobodo izražanja kritičnih mnenj in medije spremenil v propagandno trobilo totalitarne partijske oblasti. Vsak, ki je govoril resnico, a ta ni bila skladna z državno socialistično propagando, je tvegal, da pristane v zaporu za dolgo časa. Z osamosvojitvijo in prehodom v demokratični sistem se je Republika Slovenija odrekla represivnemu varstvu države in njeni totalitarni politični ureditvi. Politično represijo so namreč v prejšnjem sistemu uporabljali in zlorabljali za doseganje določenih političnih ciljev, omejevanje svobode govora pa uporabljali za obračune s političnimi nasprotniki.

Poslanke in poslanci SDS ob tem poudarjajo, da mora demokratična in strpna družba svojim državljanom dopustiti svobodno izražanje in zagovarjanje raznolikih stališč, tudi kritičnih, navkljub temu, da se komu zdijo neprimerni. Takšna družba mora vztrajati na izhodišču, da je izražanje in zagovarjanje stališč svobodno in varovano. V primerih, ko stališča in ideje posameznika posegajo v pravice drugih posameznikov, pa mora družba oziroma država to svobodo omejiti in zavarovati pravice posameznika.

V Sloveniji pa se na tem področju žal srečujemo z dvojnimi merili. Ta dvojna merila se vse prevečkrat odvijajo na strani levega političnega pola. Levica namreč zlasti v zadnjem času vse, kar ni v skladu z njenim mnenjem, vsako kritično besedo preprosto označi za žaljiv ali sovražen govor. To je že osnovna diskvalifikacija takoj na začetku, še preden sploh pride do kakršnegakoli argumentiranja in predstavitve mnenj. Po drugi strani pa se poskuša kriminalizirati tudi pravico do svobode govora. Sovražni govor se tako velikokrat ocenjuje ideološko, z dvojnimi merili in vse prevečkrat po tem, kdo je oseba, ki je nekaj izrekla, in ne po tem, kakšna je vsebina izrečenega. Na ta način se  drugače mislečim skuša omejiti pravico do svobode govora ali pa nad njimi izvrševati pritisk za utišanje kritične misli, še zlasti za preprečitev kritike do vladne politike ali določenega oblastnega  organa. Levica tako pod krinko sovražnega govora omejuje državljankam in državljanom pravico do svobode govora, zlasti v luči migrantske krize in še prej referendumske kampanje v zvezi z zakonom o družinskih razmerjih.

Poslanska skupina SDS ob tem opozarja na primer Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v času, ko jo je vodil sedanji minister za pravosodje Goran Klemenčič, vložila kazenske ovadbe zoper posameznike, ki so si drznili kritično razpravljati o delu Komisije za preprečevanje korupcije.

V Sloveniji se žal že od osamosvojitve dalje soočamo s situacijo, ko je svoboda govora v povezavi s sovražnim govorom neprimerno zlorabljena v medijskem poročanju, ki je uporabljeno za namene blatenja in diskreditiranja političnih nasprotnikov. Gre za zlorabo, ki med drugim postavlja v ospredje vprašanje etičnosti in profesionalnosti novinarjev, saj s takšnim neresničnim poročanjem posegajo v čast in dobro ime posameznikov, pa tudi določenih političnih strank. Slovenska demokratska stranka in njeni predstavniki so bili tako že večkrat označeni kot fašistoidni, ekstremistični ipd.

V zadnjem času pri svojem izkrivljenem poročanju prednjači javna radiotelevizija (RTV Slovenija), katere delovanje v največji meri financiramo vsi državljani. Neresničnemu poročanju novinarke TV Slovenije Jelene Aščić, ki je SDS ob njenem predlogu za ustanovitev nacionalne garde obtožila, da ustanavlja svojo vojsko, se je z manipulacijami pridružila še novinarka Eugenija Carl. Gledalce nacionalne televizije je s konotacijo prispevka v Dnevniku na nacionalni televiziji, ki je bil predvajan 26. februarja 2016, skušala prepričati, da je bil protest, ko so ljudje nasprotovali priseljevanju migrantov in vladni politiki, organiziran s strani SDS. Kljub temu, da je SDS že v odgovoru na vprašanje novinarke pred objavo prispevka to odločno zanikala, je Carlova z manipulacijami, metodo retoričnih vprašanj in izbranih sogovornikov gledalce vodila k zaključku, da za tem stoji SDS in da so ljudje za udeležbo na shodih celo plačani, kar je evidentna laž, ki zopet postavlja pod vprašaj etičnost in profesionalnost dela novinarke.

V prispevku v Dnevniku 21. 3. 2016 pa je Carlova nekatere vidne člane SDS povezala s skrajnimi nestrpnimi ideologijami in gibanji zgolj na podlagi članstva v neki skupini na Facebooku, o katerem, kot so zatrdili, sploh niso vedeli. Kot je znano, lahko posameznika v določeno skupino na Facebooku včlani tretja oseba, ne da bi dal za to soglasje oziroma sploh vedel za to. Tega novinarka v prispevku ni izrecno pojasnila, ena od omenjenih članic SDS pa je tudi poudarila, da obsoja vsakršno obujanje totalitarnih sistemov. V tem in drugih prispevkih pa je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da nacionalna radiotelevizija pri obravnavi problema nestrpnosti ter sovražnih ideologij izpostavlja zgolj »razpihovanje sovraštva do levičarskih in narodnoosvobodilnih gibanj«, očitno pa tolerira nestrpno skrajno levico, ki množično časti zločinski komunizem.

Takšnih primerov je še veliko, mediji pa navkljub vsem pojasnilom in demantijem objavljajo svojo izkrivljeno (ne)resnico, v oddaje vabijo »neodvisne strokovnjake«, ki zagovarjajo cenzuriranje družbenih omrežij, kar se je nazadnje dogodilo v Odmevih na TV Slovenija. Gre za nesprejemljivo ravnanje, saj izražanje na družbenih omrežjih sodi v polje pravice do svobode govora.

Zato v SDS menimo, da je kakršenkoli poskus omejevanja pravice do svobode govora in izražanja nesprejemljiv in lahko pelje v ponovno uveljavitev 133. člena Kazenskega zakona nekdanje države.

Glede na vse navedeno poslanska skupina po končani razpravi poleg seznanitvenega sklepa v sprejem predlaga še naslednje predloge sklepov:

1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obsoja vsakršno omejevanje in preprečevanja uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja.

2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obsoja manipulativno in lažnivo poročanje nekaterih novinarjev ter poziva k profesionalnemu in etičnemu poročanju.

3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poziva varuhinjo človekovih pravic, da v primerih omejevanja svobode govora ukrepa v skladu z določbami zakona o varuhu človekovih pravic.